'Čas novih satelitov'

Ljudmila Novak se je poleti poslovila od evropske politike, na junijskih volitvah z zadnjega mesta na listi Nove Slovenije ni bila izvoljena v Evropski parlament, tja je šel predsednik stranke Matej Tonin. Trenutno ima "politično pavzo", drugega kot mesta v občinskem odboru funkcij v stranki nima, na nedavnem kongresu zanje ni želela kandidirati. "Zdaj lahko bolj z vrha opazujem slovensko in evropsko politiko in se ne počutim tako močno soodgovorna, kot sem se prej počutila," pravi Novakova.

Jernej Pikalo je po volitvah leta 2022 odstopil kot podpredsednik stranke SD, bil je kritičen zaradi volilnega rezultata stranke, ki ji še vedno pripada, a je od takrat "navadni oziroma pasivni član". Kot najvidnejši predstavnik levega političnega pola se je pridružil Logarjevi Platformi sodelovanja, ne pa – za zdaj – tudi novi stranki Demokrati. "Tisti program, ki ga pripravljamo v okviru Platforme, še ni čisto program Demokratov. Če bi bil nekoč program Demokratov, torej veliko širši in bi imel nekoliko več vsebine, potem bi tudi razmišljal o tem, da bi zamenjal politično stranko."

In kako vidita trenutni politični utrip?

Vladi podpora zaradi reforme javnega sektorja

Tako Pikalo kot Novakova sta se strinjala, da gre poskok podpore vladi pripisati plačnemu dogovoru v javnem sektorju. "Končno so neke obljube izpolnili," pravi Ljudmila Novak, "gre za velik dosežek, ampak ali bo pa to tudi obrodilo sadove in kakšni bodo, ko se bo plačna lestvica uveljavila, je pa drugo vprašanje." Spomnila je namreč, da je pred volitvami leta 2008, ko se je uveljavila aktualna plačna lestvica, Janezu Janši kazalo na dober rezultat. "Ampak kaj se je zgodilo: ko se je realizirala, je bilo veliko težav in je morda tudi zaradi tega volitve izgubil."

Pikalo je ob tem dodal še, da so bili po njegovem prejšnji rezultati anket prenizki, tudi zaradi ekscesov s strani predstavnikov vlade ali njihovih življenjskih sopotnikov. "Ti so sicer za življenje ljudi nepomembni, so pa zelo vidni." Podpora se po njegovem zdaj stabilizira.

Komu "kradejo" Demokrati?

Pri rezultatih ankete, kjer je Mediana merila tudi utrip novih strank, je inštitut Demokratom izmeril 10,7-odstotno podporo, Nova Slovenija pa se je uvrstila šele na deveto mesto z 2,1 odstotka.

Novakova je izpostavila, da se pri manjših strankah, kot je Nova Slovenija, vsak odstotek pozna, kar je seveda razlika z SDS-om, kjer odstotek ali dva ne pomenita veliko in za stranko nista usodna. Od Nove Slovenije bi lahko k Logarju prešli glasovi tistih volivcev, "ki menijo, da mora biti Nova Slovenija samo v desni vladi, tudi pod Janezom Janšo". Nova Slovenija se je namreč v tem mandatu že izrekla, da v vlado pod vodstvom Janeza Janše ne bo več šla. "To so gotovo potencialni volivci Demokratov ali neke druge stranke." Demokrati so dobili veliko pozornosti, pravi nekdanja evropska poslanka, a da bo ta podpora težko vztrajala, če ne bo konkretnih dejanj.

Pikalo meni, da je dobrih deset odstotkov po njegovi oceni zaenkrat za Demokrate meja, do katere lahko stranka seže. "Kolikor gledam stvari, akterje, kako so stvari organizirane, bolj vidim, da bi lahko bil rezultat bolj enakomeren, torej več političnih strank s podobnim rezultatom."

Ob pojavu več akterjev, za zdaj predvsem na desnem političnem polu, je Ljudmila Novak mnenja, da je zdaj čas novih satelitov, ker je jasno, da je na desnici premalo strank, ki bi lahko skupaj sestavile desno vlado. Nove politične sile poskušajo nagovarjati različne skupine od upokojencev do gospodarstva. SDS težko seže v sredino, zato se po njenem mnenju poskuša ta prostor popolniti, še meni Ljudmila Novak.

Zavihek "Ne vem" največja stranka

Jernej Pikalo je izpostavil, da je na obeh lestvicah – tako tisti, kjer je Mediana merila aktualne stranke, kot tisti, kjer so vprašani imeli na voljo še nove obraze – največja stranka tistih, ki še ne vedo ali ne povedo, koga bodo volili. Po njegovem je vedno treba pogledati, kam se premika ta abstinenčni del, ali so že našli neko alternativo ali je ne vidijo.

Novakova  o svoji Novi Sloveniji ...

Novakova upa, da se Nove Slovenije ne bo izločilo iz političnega prostora. Po njenem stranka le ima neko stabilno podporo, da ni ogrožen njen status, da bi izpadla iz parlamenta. Prepričana je, da stranka dobro dela, tudi v parlamentu, zato upa, da se bo to na volitvah poznalo, ne pa "da bo šlo – kot zdaj – za neko tekmovanje osebnosti brez realnega programa, rešitev in opravljenega dela, vsaj pri nekaterih strankah". Je pa dodala, da odhod Lojzeta Peterleta gotovo ni stranki prinesel pozitivnih točk, za to ji je žal. Pred volitvami se bo stranka še pogovorila, ali bo šla na volitve z Matejem Toninom na čelu ali kom drugim. "Vsak predsednik je zamenljiv," je dodala.

... In Pikalo o svoji SD

Socialni demokrati se na standardni lestvici merjenja obstoječih strank stabilizirajo na tretjem mestu lestvice, tudi v vlogi "semiopozicije" znotraj vlade. Po mnenju Jerneja Pikala so razlogi za to v tem, da je stranka v večji meri sanirala dogajanje, povezano s sodno stavbo na Litijski, da je bila pozitivna tudi nedavna programska konferenca, kot tretjo stvar pa je izpostavil prelivanje glasov med Gibanjem Svoboda in SD. "Ko Gibanje Svoboda raste, SD-ju rahlo pada. Če bo GS padlo, bo SD rasla. Zelo malo je prelivanja med bloki, veliko ali relativno veliko pa je znotraj bloka." Hkrati je Pikalo dodal, da ni nujno, da je to prava osnova, da na volitvah dejansko dobiš glasove volivcev. Za to pa je po njegovem za stranko nujna reorganizacija, kadrovska in finančna okrepitev, prav tako pa bi bilo po njegovem treba v stranko ponovno privabiti intelektualce.

Ob tem je Pikalo dodatno poudaril, da čeprav sam ideološko in svetovnonazorsko pripada levi strani centra, opaža, da je sploh v intelektualno-politični srenji generacije, ki ji sam pripada, "desna sredina veliko bolj propulzivna, z več idejami, z bolj izčiščenimi nazori".

V podkastu poslušajte še, zakaj mislita, da je Matjaž Han na vrhu lestvice priljubljenosti, kaj bi se morali spraševati vsi davkoplačevalci in kaj je največji izziv Slovenije v srednjeročnem obdobju.