Razlog za slavje ima tudi več kot 4000 donatorjev, ki so prisluhnili pozivu Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo in skupaj zbrali dovolj sredstev ne le za napravo, ampak tudi za dodaten inštrument, ki povečuje njeno zmogljivost. Sredstva za še eno napravo pa je doniralo podjetje H-BIT. In prav to so danes prevzeli v ljubljanskem kliničnem centru (UKCL).
"Donacije kažejo na to, da smo družba, ki ima še vedno občutek za sočloveka," je dejal v. d. generalnega direktorja UKCL Jože Golobič in se zahvalil vsem, ki so pripomogli k temu, da bo tudi v osrednji slovenski bolnišnici na voljo napredno zdravljenje. "4000 donatorjev. Zame osebno so vsi enaki, saj je vsak dal, kolikor zmore. Nekdo, ki nima, pa je dal pet evrov, je zame velik heroj," pa se je vsem donatorjem zahvalil predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKCL Ljubljana Samo Zver. Poleg izvršne direktorice Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristine Modic je bil motor akcije.
Modičeva je povedala, da je bilo donatorjev še precej več kot 4000. Sem so namreč všteti samo tisti, ki so sredstva nakazali na poseben račun, ne pa tudi vsi, ki so se odzvali s SMS-donacijami, prek katerih so zbrali kar 200.000 evrov.
Postregla je z natančnimi številkami: v treh mesecih so zbrali natanko 850.385,22 evra sredstev. Za nakup naprav so jih porabili 740.802,30. "Ostalo je 109.582,92 evra, ki se bodo v celoti porabili za vzpostavitev CAR-T projekta in zdravljenja na kliničnem oddelku za hematologijo," je zagotovila. Samo Zver sicer upa, da so s tem že na pol poti do še četrte naprave. "109.500 je viška. Ne boste verjeli, za 209 tisoč dobimo akcijski popust za četrto napravo. Se pravi, da nam manjka slabih 100 tisočakov. Mislim, da je to za eno dobro slovensko firmo pravšnji izziv, da nam to omogoči," je dejal.
Prvi bolniki bodo na vrsto prišli že pred jesenjo
S prevzemom naprave dela še ni konec. Da bi prvim bolnikom z najtežjimi oblikami krvnih rakov najsodobnejše zdravljenje lahko ponudili čim prej, pristojne čakajo še številne priprave, med drugim tudi ustrezno izobraževanje kadra in vzpostavitev ustreznih prostorov. Mikrobiolog in imunolog Alojz Ihan je ob tem izpostavil pomen sodelovanja med UKC Ljubljana in ljubljansko medicinsko fakulteto, v okviru katere deluje Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in bo tudi pripravljal pripravke za zdravljenje.
"Želimo si in stiskami pesti, da bo projekt CAR-T, za katerega smo se vsi tako angažirali in dali vse od sebe, čim prej zaživel na KO za hematologijo in tako omogočil določenim skupinam bolnikov novo možnost za življenje," je ob tem še dodala Modičeva. Na UKCL napovedujejo, da bodo s terapijo pomagali med 10 in 15 bolnikom letno, prve pa bodo začeli zdraviti že pred jesenjo.
Terapija prihodnosti
S tem izrazom opisujejo celično terapijo CAR-T, ki daje upanje pacientom, pri katerih je drugo zdravljenje že odpovedalo. Kot je pred časom povedal vodja transplantacijske dejavnosti na kliničnem oddelku za hematologijo UKCL Matjaž Sever, pri nas s celično terapijo CAR-T zdravijo bolnike z dvema redkima oblikama krvnega raka – bolnike s specifično obliko limfoma (difuzni velikocelični limfom B) in otroke in mladostnike s težko obliko levkemije (B-celična akutna limfoblastna levkemija), kar prakticirajo predvsem pediatri. Doslej so na hematološkem oddelku po njegovih navedbah zdravili dva bolnika, še dva se pripravljata na to zdravljenje. "Ta pristop omogoča bolnikom, ki se jim ne obeta uspešno zdravljenje, dva- do trikrat boljše rezultate zdravljenja kot sicer," je poudaril.
Kaj je celična terapija CAR-T?
Celična terapija CAR-T predstavlja nov način imunskega zdravljenja raka. Tako bolniku vzamejo imunske celice, ki jih s pomočjo virusov gensko spremenijo na način, da dobijo nove senzorje za vrsto raka, ki ga ima bolnik. Celice nato v aparatu namnožijo, nato pa jih aplicirajo v bolnika.
Novi senzorji imunskim celicam omogočijo, da prepoznajo raka, ki ga ima bolnik, poleg tega pa so imunske celice opremljene z mehanizmi, s katerimi limfociti potem bolj učinkovito najdejo in uničijo raka.
V Sloveniji smo napravo nujno potrebovali in že leta 2018 je bilo podpisano pismo o nameri, a se potem ni zgodilo nič, je povedal Zver. Nato pa je prišla še epidemija in denar, namenjen nakupu, so vložili v covidne prostore. Zato so se obrnili na društvo bolnikov, čeprav je bila to po njegovih besedah zadnja možnost. "Naš namen je zdraviti vsakega, ki mu glede na raziskave lahko pomagamo," je dejal.
Akcija, ki jo je po pozivu sprožilo Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, je potekala bolje od pričakovanj in že kmalu bo naprava lahko reševala življenja, ki bi bila brez nje izgubljena.
KOMENTARJI (59)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.