Državna volilna komisija (DVK) je sprejela poročilo o izidu volitev 90 poslancev državnega zbora, ki so potekale 21. septembra, s čimer so rezultati volitev postali uradni. Poročilo je predsednik državne volilne komisije Anton Gašper Frantar izročil predsedniku republike Danilu Türku, ki je ustanovno sejo državnega zbora sklical za 15. oktober ob 10. uri. Ob tej priložnosti je predsednik Türk v predsedniški palači sprejel poslance ter ministre iztekajočega se mandata in se jim zahvalil za opravljeno delo.
Türk je v svojem nagovoru spomnil, da se mandatna doba prejšnje sestave državnega zbora konča s prvo sejo novega sklica parlamenta, preneha pa tudi funkcija predsednika vlade in ministrov, ki nato do imenovanja nove vlade opravljajo le tekoče posle. Ker bo torej 15. oktobra prenehal mandat sedanjim poslancem in vladi, se je predsednik republike vsem zahvalil za opravljeno delo.
"V tem času so bile opravljene pomembne naloge," je ocenil Türk in dodal, da se bo Slovenija tudi na tej podlagi v prihodnje še bolj utrdila kot sodobna država, kot odgovorna članica mednarodne skupnosti in Evropske unije. "Hkrati pa dosežena stopnja razvoja in mednarodni položaj naše države narekujeta prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic in za krepitev pravne države v korist vseh državljank in državljanov," je v nagovoru še poudaril predsednik države.
Sprejema pri predsedniku republike se je udeležila približno polovica poslank in poslancev iztekajočega se mandata ter tretjina ministrov: Lovro Šturm, Marjeta Cotman, Andrej Vizjak, Iztok Jarc, Ivan Žagar in Janez Podobnik. Povabilu so se odzvali tudi predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik, predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, predsednik računskega sodišča Igor Šoltes in varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik.
Sicer pa so imeli ministri za svojo odsotnost različne razloge, od službenih obveznosti do bolezni in dopustov. Janez Janša se je opravičil, ker je na dopustu.
Uradni rezultati
Zmagovalka septembrskih volitev je SD, za katero je glasovalo 320.248 volivk in volivcev oziroma 30,45 odstotka, v parlamentu pa jo bo zastopalo 29 poslancev. Na drugem mestu je SDS, za katero je glasovalo 307.735 volivcev oziroma 29,26 odstotka, v DZ pa bo imela 28 poslancev.
Sledijo Zares z devetimi mandati (98.526 glasov oz. 9,37 odstotka), DeSUS s sedmimi mandati (78.353 oz. 7,45 odstotka) ter SNS (56.832 oz. 5,40 odstotka), SLS in SMS (54.809 oz. 5,21 odstotka) in LDS (54.771 oz. 5,21 odstotka) s po petimi mandati.
Nadaljnji postopek
Na ustanovni seji bodo novoizvoljeni poslanke in poslanci najprej oblikovali mandatno-volilno komisijo, ki se bo nato sestala na svoji prvi seji ter na podlagi poročila DVK in potrdil o izvolitvi poslancev predlagala državnemu zboru potrditev poslanskih mandatov. Državni zbor se konstituira na prvi seji, ko je potrjenih več kot polovica poslanskih mandatov (najmanj 46).
Državni zbor skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Poslanec, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je državni zbor z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika liste kandidatov, vloženi pri državnem zboru.
Poslanke in poslanci po potrditvi mandatov izvolijo novega predsednika državnega zbora na tajnem glasovanju z večino glasov vseh poslank in poslancev (torej najmanj 46 glasov).
Poslanske skupine morajo novoizvoljeni poslanci ustanoviti v sedmih dneh po konstituiranju DZ. Poslanci, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, in poslanci, ki so člani iste parlamentarne stranke, smejo ustanoviti le eno poslansko skupino.
Pot do stolčka predsednika vlade
Predsednik države Danilo Türk mora po posvetovanju z vodji novih poslanskih skupin v 30 dneh po konstituiranju DZ predložiti državnemu zboru kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. Predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno.
Če kandidat za mandatarja ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.
Novoizvoljeni predsednik vlade pa mora nato v petnajstih dneh po svoji izvolitvi predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne štejejo ministri brez resorja. Predsednik vlade mora v desetih dneh po nastopu funkcije vlade predlagati še neimenovane ministre oziroma obvestiti državni zbor, katere resorje bo začasno, vendar ne dlje kot za tri mesece, prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru.
Če državni zbor tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še neimenovanih ministrov, državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.
Do sedaj le neformalni pogovori
Glede pogovorov o bodoči koaliciji je predsednik SD Pahor pojasnil, da bodo v SD verjetno v začetku prihodnjega tedna dokončali osnutek koalicijske pogodbe, ki ga bodo nato dali v presojo ostalim.
Sedaj potekajo pogovori na ravni predsednikov strank; v četrtek se je pogovarjal s predsednico LDS Katarino Kresal, v soboto se bo s predsednikom Zares Gregorjem Golobičem in predvidoma v ponedeljek predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem. Kot poudarja Pahor, gre za neformalna srečanja, ki jih namenjajo koalicijski pogodbi. Če bo dobil mandat, pa bo začel tudi formalne pogovore o vsebini koalicijske pogodbe in sestavi vlade.
Odločitev o sodelovanju SLS v bodoči koaliciji je po Pahorjevih besedah na njihovi strani; če se bodo v prihodnjem tednu odločili, da so pripravljeni - najprej neformalno, nato pa še formalno - sesti za pogajalsko mizo o koalicijski pogodbi in o sestavi vlade, "bodo vrata odprta".
KOMENTARJI (462)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.