Gneča na urgencah: 'premajhne' čakalnice in pomanjkanje stolov

Kakšne stiske doživljajo bolniki v tem času, priča primer naše sogovornice, ki je imela sredi novembra, ko je zbolela, še nadomestno zdravnico, ker je njena na dolgotrajni bolniški. Decembra, ko se ji je bolezen ponovila, pa ni bilo več nobene.

Ker na tri sporočila na portalu za paciente ni dobila odgovora, sistem jo je blokiral, včeraj je po številnih klicih vendarle uspela priklicati vratarja zdravstvenega doma, ki jo je vezal v eno od ordinacij.

"Kjer mi je medicinska sestra zagotovila, da me danes pokliče nekdo in me povabi v laboratorij oziroma na slikanje pljuč. Rekla mi je, da v kolikor ne morem do danes počakati, naj grem in naj se usedem v čakalnico nujne medicinske pomoči, ker v ZD Bežigrad nimajo kaj narediti," je bolnica povedala za oddajo 24UR.

 Danes klica iz zdravstvenega doma ni dobila, so ji pa popoldne poslali sporočilo, da jo pokličejo jutri. "Ljudje so prepuščeni temu, da gredo na ljubljansko urgenco, tam sedijo in čakajo, da pridejo na vrsto, verjamem, da tudi samo zato, ker rabijo antibiotik," dodaja. 

"Mi razumemo, da pacient težko ve, kdaj gre za nujno stanje in potem se vse to nekako prelije sem na urgentni center," pravi Andrej Hohnec iz urgentnega centra UKC Maribor. 

"To pomeni, da bolniki, ki ne morejo do svojega zdravnika, potrebujejo urgenco že samo zaradi tega, da dobijo obravnavo. Pridejo pozno in so zaradi tega huje bolni, kar pomeni še povečan pritisk na tistih nekaj postelj, ki jih imamo," pa pravi Hugon Možina, vodja internistične prve pomoči v UKC Ljubljana. 

Včeraj ob pol devetih je na internistični prvi pomoči na obravnavo čakalo še 46 ljudi, pritisk ni popustil niti po 23. uri, ko je v čakalnici sedelo še 36 ljudi. "Danes imamo na urgenci v Ljubljani ponovno kolaps," je včeraj zapisal eden od zdravnikov. "Čakalnica je premajhna, prostih stolov ni." Po našem včerajšnjem poročanju se je oglasil tudi mladi zdravnik David Zupančič, ki je zapisal, da ne morejo več, da so kadrovsko podhranjeni, pod polnim pritiskom respiratornih obolenj in hkratnega propadanja primarnega sektorja. Včeraj je na famoznem hodniku ponoči zmanjkalo stenskih priključkov za dovajanje kisika bolnikom.

"Mislim, da bi morali biti ukrepi v smislu dostopnosti do izbranih zdravnikov, do storitev v zdravstvenih domovih, takrat bi verjetno en pomemben del teh bolnikov, ki zdaj iščejo pomoč pri nas, praktično enake storitve dobilo tam," pravi Hohnec. 

"Mislim, da bo potreben nacionalni koordinator za sprejeme vseh bolnikov, ne samo covidnih, kot smo ga imeli v času teh najpomembnejših valov covida-19," pa meni Možina. 

Z ministrstva za zdravje so nam na vprašanje, kako bodo kratkoročno ukrepali in ali razmišljajo, da bi v delo na urgence vključili tudi vse koncesionarje in zdravnike iz domov za starejše, odgovorili, da rešitve za ureditev področja iščejo že od prevzema mandata, da so v tem času opravili številne sestanke in več srečanj ter sprejeli interventne ukrepe, dolgoročne rešitve pa so v sistemskih spremembah. Več pa da bodo povedali na novinarski konferenci 6. januarja.