'Čakalne vrste se bodo podaljšale'

Predlog zakona o zdravstveni dejavnosti za zdravniške organizacije ni sprejemljiv. Bojijo se, da zakon ne bo izvedljiv, njegova posledica pa bo podaljšanje čakalnih dob, je opozorila predsednica zdravniške zbornice Gordana Živčec Kalan.

Predlog zakona "ne prinaša neke reforme, ki smo si je želeli", je poudarila Živčec Kalanova. Predlogu zakona je očitala tudi, da v njem niso natančno definirani nekateri temeljni pojmi in da ne temelji na analizah, ki bi bile trdno zagotovilo, da bi se s predlogom res sledilo potrebam državljanov. Pobude celotnega zdravništva k partnerskemu sodelovanju pri pripravi zakonskih rešitev po njenih besedah niso bile sprejete. Njihovi predlogi pa so bili obravnavani na nivoju splošnih javnosti.

Fides: Zakon moramo zavrniti

"Zakon moramo v celoti zavrniti," je poudaril tudi predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin in dodal, da zavrnitev ni posledica užaljenosti, ker jih minister ni želel pri pripravi zakona. Gre za to, je pojasnil, da ocenjujejo, da bo zdravstveni sistem slabši za bolnike, da se bodo podaljšale čakalne vrste, posledično pa bo pritisk javnosti usmerjen na zdravnike. Kuštrin je poleg tega prepričan, da bi morali najprej sprejeti zakon o zdravstvenem zavarovanju, da bi videli, s kakšnimi viri in sredstvi razpolaga država.

Kot je opozoril predsednik strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Dean Klančič, zakon ne prinaša nikakršnih iniciativ zasebnega dela, le veliko omejitev, kar ni mogoče razumeti kot možnost razvoja javno-zasebnega partnerstva.

Z njimi je, kot kaže, povezan tudi strah, da bo prišlo do podaljšanja čakalnih vrst.

Podaljšanje čakalnih vrst?

Predsednica zdravniške zbornice je povedala, da v Sloveniji deluje 1400 zasebnih zdravnikov, od tega 1200 koncesionarjev. Predlog predvideva, da "se dosedanje koncesijske pogodbe revidirajo oz. neko kratko prehodno obdobje, v katerem ti koncesionarji te svoje dejavnosti ne bodo več mogli izvajati na doslej dogovorjen način".

To po navedbah Kalan Živčeceve pomeni, da bodo "soočeni s situacijo, v kateri ne morejo zagotavljati zdravstvenih storitev, za katere so sklenili koncesijsko pogodbo". Če koncesionarji teh storitev ne bodo mogli izvajati, jih bodo ponudili na trgu ali pa se bodo prevalile na javne zavode, ki pa nimajo teh zmogljivosti, kar pomeni, da se bodo čakalne dobe povečale, je sklenila.

Za Kuštrina je sporen tudi člen, ki govori o omejevanju svobode izbire dela in česar po njegovem mnenju ne poznajo v nobeni drugi državi EU. "Če ne bi bilo velike potrebe po zdravstvenih storitvah, zdravniki izven svojega rednega delovnega časa ne bi imeli kaj početi," ugotavlja predsednik zdravniškega sindikata.

Generalni sekretar zdravniškega društva Matija Cevc pa je opozoril na problematiko razširjenih strokovnih kolegijev. To naj bi bil najvišji strokovni organ zdravništva za posamično strokovno področje, v katerega so doslej člane imenovala strokovna združenja, po novem pa naj bi šlo za posvetovalni organ ministra in ta organ naj bi sprejemal strokovne smernice, je pojasnil Cevc.

To pa po njegovem mnenju pomeni, "da bi stroka postala del ali bi bila vsaj pod močnim vplivom politike".