'Čez 10 let bomo tam, kjer smo bili pred izbruhom krize'

Socialni partnerji so se na današnji seji ESS na Brdu pri Kranju na predlog premierja Janeza Janše dogovorili, da bodo delodajalci in sindikati v sedmih dneh podali pripombe na vladna izhodišča za nov socialni sporazum. Nato si bodo vzeli 14 dni časa za uskladitev izhodišč. Sledil bo začetek pogajanj o vsebini novega sporazuma. Premier Janša si želi, da bi sporazum sprejeli do 20. junija.

Uvodoma je Janša izpostavil željo, da bi med socialnimi partnerji že v začetku vzpostavili enakopraven odnos pri oblikovanju socialnega sporazuma. Pojasnil je, da izhodišča za socialni sporazum izhajajo iz ocene, da je bila Slovenija z gospodarsko krizo resno prizadeta, da ta kriza še traja in da so napovedi gospodarskih gibanj za naš del sveta iz meseca v mesec slabše, ter da se v Evropi letos obeta recesija. V prihodnosti bomo soočeni z reševanjem lastne države in kot del evropskega prostora tudi drugih držav, je prepričan.

Janša je predlagal, da določijo konkreten javnofinančni okvir ter dosežejo dogovor za učinkovito in ekonomično državno in javno upravo ter za trajnostno naravnan gospodarski razvoj. Dogovor naj bi dosegli tudi na področju trga dela in zaposlovanja, plačilne politike, znanja kot temelja razvoja in socialne politike po meri ljudi.

V Sloveniji lahko pričakujemo stagnacijo

Direktor Umarja Boštjan Vasle je dejal, da lahko v letošnjem letu v Sloveniji pričakujemo stagnacijo ali celo negativno gospodarsko rast. Vasle je izpostavil, da se je Slovenija po izbruhu krize leta 2008 znašla med državami EU, ki so imele največji padec gospodarske aktivnosti. Med zadnjim četrtletjem leta 2008 in zadnjim četrtletjem lani sta imeli večje krčenje BDP po njegovih besedah le dve državi v Uniji. Slovenija po njegovih besedah beleži nizko raven produktivnosti in je na tem področju v drugi polovici držav EU ter poslabšanje stroškovne konkurenčnosti, saj stroški dela v Sloveniji v primerjavi z razvitimi državami močno naraščajo.

Minister za finance Janez Šušteršič je opozoril, da Slovenija letos ne more računati na izboljšanje položaja gospodarstva in da bo imela po srednjeročni napovedi v prihodnjih letih zgolj enoodstotno gospodarsko rast. To po njegovih besedah pomeni, da bomo čez deset let tam, kjer smo bili pred izbruhom krize.

Po ministrovih besedah mora Slovenija letos izpeljati resno konsolidacijo javnih financ, velik korak v to smer pa naj bi predstavljal rebalans proračuna. Kot je zatrdil Šušteršič, je razumljiva raven proračunskega primanjkljaja letos tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Glede na znane ocene bo zgornja meja proračunskih prihodkov znašala osem milijard evrov, zgornja meja odhodkov pa bo pod devetimi milijardami evrov (lani 9,4 milijarde evrov), je pojasnil.

Da bo Slovenija dosegla te cilje, vlada načrtuje zaostritev racionalnosti državne porabe, pri čemer naj bi še vedno obstajale rezerve pri materialnih stroških in javnih naročilih. Poleg tega ministri pregledujejo resorne proračune in ugotavljajo, ali so vsi programi res nujno potrebni oz. ali imajo predvidene spodbude jasne učinke. Na tem mestu je Šušteršič izpostavil področje subvencij, ki po njegovih besedah od izbruha krize ni doživelo prilagoditev.

Vlada bo predlog rebalansa pripravila v mesecu dni, njen cilj pa je, da bi imel dobre učinke na investicijsko aktivnost podjetij, zaposlovanje, ohranjanje delovnih mest, je še dejal minister in izrazil upanje, da bo DZ dokument sprejel aprila.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je opozoril na velike spremembe na trgu dela po letu 2008. Danes je približno 63.000 delovno aktivnih manj, za prek 50.000 se je povečalo število brezposelnih, število upokojencev pa je večje za približno 40.000. Poudaril je, da brez novih delovnih mest tudi z aktivno politiko zaposlovanja ni moč povečati zaposlenosti.

Delodajalci zadovoljni, sindikati imajo pomisleke

Delodajalska stran je s predlogi relativno zadovoljna, na sindikalni je slišati več pomislekov in predlogov. Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Milan Lukič je poudaril, da se predstavljena izhodišča v veliki meri skladajo z izhodišči, ki so jih pripravili tudi sami delodajalci. V združenju delodajalcev bodo po Lukičevih napovedih izhodišča zagotovo podprli, prizadevali pa si bodo za čimprejšnja dogovarjanja s socialnimi partnerji.

Tudi Tatjana Čerin z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je izhodišča za socialni sporazum ocenila kot prava, prikazano makroekonomsko in socialno sliko pa kot korektno. Čerinova je bila kritična do socialnega dialoga, ki si ga po njenem v Sloveniji predstavljamo tako, da socialni dialog je, "če je po moje", drugače ga pa ni. Vsakršno zavlačevanje po njenih besedah pomeni novo izgubljeno leto, zato so zadovoljni s kratko časovnico sprejemanja rebalansa državnega proračuna, intervencijskih ukrepov, pa tudi socialnega sporazuma.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič upa, da jim bo v dialogu uspelo priti do podpisa sporazuma. Vendar pa pot zagotovo ne bo lahka. Rok 20. junij za sprejem socialnega sporazuma se mu zdi realen, upa pa, da tudi rebalans proračuna, ki je napovedan za april, ne bo šel mimo dialoga. Zavzel se je za okrepitev vloge ESS, vladi pa je priporočil, naj se pri obljubah evropskim institucijam prej posvetuje.

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije po besedah njenega predsednika Branimirja Štruklja pogrešajo odgovor na vprašanje, kaj se bo v Sloveniji zgodilo z ravnijo socialne države, če izvedeni bodo predlagani ukrepi. Zanima jih, ali to pomeni tihi pristanek na trajno znižanje ravni socialne države, sicer bi po njegovem morali v socialnem sporazumu doreči, kako, kdo in kdaj bo participiral pri učinkih, ko bomo splezali na zeleno vejo.

Predlagajo, da se v sama izhodišča za socialni sporazum vključi izjava političnih strank, ki je bila podpisana 22. decembra lani. To se jim zdi pomembna garancija, da ne bo enostranskih posegov v položaj zaposlenih, upokojencev in še katere od skupin.