But je na novinarski konferenci dejal, da so spremembe kmetijske politike, kot jih predlaga EU, največji predlog sprememb po reformi leta 1992. Konceptualno pomenijo premik od t.i. posrednih podpor neposrednih plačil, ki jih znižujejo za 20 odstotkov, k večjemu vlaganju finančnih sredstev v podeželje in okolje za varstvo potrošnikov. To je, kot poudarja But, koncept, ki je za Slovenijo sprejemljiv.
Predvsem zato ker majhnim kmetijam, torej tistim, ki prejemajo do 5 tisoč evrov letno, v ničemer ne znižuje osnovnih neposrednih plačil, kar velja za veliko večino slovenskih kmetij. Omogoča pa jim, kot pravi But, številne nove možnosti za to, da dodatni denar dobijo za višjo kakovost, za ohranjanje kulturne krajine, za izpolnjevanje zahtev potrošnikov. Konceptualno je predlagana sprememba sprejemljiva, nevarnost pa je v tem, da bo premik iz prvega v drugi steber, od neposrednih plačil k večjemu razvoju podeželja, potekala predvsem na simbolni ravni, ne pri finančni podpori.
"Pričakujemo in zahtevamo, da ne bo prišlo do zastojev pri zaključku pogajalskega procesa, hkrati pa se tega nekoliko bojimo," je na novinarski konferenci še poudaril But. Ob tem je dodal, da je potreben intenziven premislek pri nekaterih predlaganih pogajalskih stališčih.
Kmetje se ne strinjajo z Butom
Sindikat kmetov bo 29. julija ob 11.55 pred poslopjem vlade pripravili protestni shod, s čimer bodo kmetje izrazili svoje nezadovoljstvo z zakonodajo na področju veterine, pogajanji o ceni pšenice in plačili za lansko sušo. Kmetje, ki bodo na shod povabili še ostale nevladne organizacije s podobnimi težavami, bodo izrazili tudi skrb ob vstopanju v EU, so še povedali predstavniki sindikata.
