Brežiško in krško občino, ki so jih letos posebej prizadele naravne ujme, sta obiskala kmetijski minister Franci But in predsednik slovenske kmetijsko-gozdarske zbornice Peter Vrisk. V trajnih nasadih biološke pridelave jabolk topaz sta se seznanila s posledicami dolgotrajnega sušnega obdobja ter s posledicami spomladanske pozebe in toče, ki sta prizadela Posavje. Kmetje in kmetijske zadruge zato zaradi tega upravičeno pričakujejo hitro pomoč države in denar na račun lanskoletne suše.
Minister But je ob tem poudaril, da bi moralo biti 3,4 milijarde zaostalih sredstev na račun lanskoletne suše že izplačanih, saj je bil denar po interventnem zakonu lani zagotovljen za poplačilo vseh obvez zaradi naravne nesreče, zato so po njegovih besedah nedopustni predlogi finančnega ministra Antona Ropa, da denarja ni. Poleg tega je But prepričan, da je nemogoče prelagati vse breme zgolj na kmetijsko ministrstvo, ki ne bo prevzemalo obveznosti drugih. Po Butovem mnenju sicer lahko pride do sprememb interventnega zakona, vendar mora biti denar za škodo v preteklem letu izplačan.
Po prepričanju ministra Buta je edina rešitev, da se poiščejo sredstva v proračunskih rezervah in enakovredno razdelijo po vseh ministrstvih. Kar zadeva letošnjo sušo pa je povedal, da bo na osnovi zbranih podatkov ponudil rešitve na četrtkovi korespondenčni seji. Med drugim naj bi poiskali prerazporeditve in "odpustke" pri poravnavanju nekaterih obveznostih. V Posavju je po njegovem mnenju problem še večji zaradi trojne nesreče in zaporednih sušnih obdobij. Tudi zaradi tega bi morali razmišljati o ustanovitvi vzajemne zavarovalnice, kar pa tudi to ne bo rešilo vseh problemov.
Premije bodo še vedno visoke in vprašanje je, če se bodo komercialne zavarovalnice sploh odločile za uvedbo rizičnega zavarovanja. Kljub namakanju trajnih nasadov in vrtnin ter iskanju rešitev za protitočno obrambo bodo še naprej potrebne solidarnostne mere.
Udeleženci opoldanskega srečanja so se zavzeli za dolgoročnejše sistemske rešitve, saj niso zadovoljni z vsakokratnim čakanjem na sprejem interventne zakonodaje in določitev denarne pomoči, ki potem redno zamuja oziroma jo ni. Zato terjajo takojšnjo poplačilo škode še iz lanskega leta z obrestmi vred in hitrejše prestrukturiranje slovenskega kmetijstva, od ministra Buta pa ostrejše ukrepanje z zahtevo po takojšnjem aktiviranju ocenjevalnih komisij na državni ravni. Ob strani ne bi smele stati niti institucije, ustanovljene zadnje čase vse od zbornice do institutov, ki bi morali bolj pomagati kmetom in ohranjanju podeželja. Če vlada tudi v prihodnje ne bo znala prisluhniti problemom v kmetijstvu, bodo pripravili protestne shode in jih izrazili tudi na bližnjem sejmu v Gornji Radgoni, so napovedali predstavniki kmetov
Vse daljše sušno obdobje pa je pustilo posledice tudi na vodnih virih. Gasilci morajo v teh dneh pitno vodo voziti že skoraj tretjini prebivalcev Slovenije. Pomanjkanje padavin se že pozna na vodnih pretokih rek. Slovensko ekološko gibanje zaradi vse hujših sušnih obdobij opozarja vlado in državni zbor, da bi morali nujno obravnavati oskrbo s pitno vodo in gospodarsko vodo. Država je odvisna od lastnih količin padavinske vode, zato bi morali po mnenju društva z razpoložljivo vodo ravnati skrajno gospodarno. V organizaciji še poudarjajo, da bi bilo potrebno v Sloveniji poskrbeti za stabilne ekosisteme, ob pomanjkanju vode pa bi v državi že morali imeti natančna navodila in stroga pravila ravnanja z vodo, varčevanje z vodo pa bi moralo postati obvezno.
Nova Slovenija pa je napovedala, da bo zahtevala sprejem interventnega zakona za odpravo posledic letošnje suše kakor tudi, da se vlada loti priprav dolgoročnega načrta reševanja problematike. Poslanci NSi so zaradi suše tudi zahtevali sklic izredne seje odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bo prihodnji torek v prostorih uprave sejma v Gornji Radgoni.
Kot je na novinarski konferenci pojasnil poslanec Alojz Sok, bodo obenem zahtevali, naj vlada nemudoma izvrši zakon o odpravi posledic lanske suše. "Gre za 3,4 milijarde tolarjev, kolikor bi morala vlada nameniti za odpravo posledic suše v letošnjem letu," je poudaril.
Sok je obenem menil, da ministri glede te problematike prelagajo odgovornost drug na drugega: kmetijski minister Franc But na okoljskega ministra Janeza Kopača, ki pravi, da je ministrstvo za okolje in prostor odgovorno samo za oceno suše, za izplačilo škode pa finančno ministrstvo, finančni minister Tone Rop pa se izgovarja, da v proračunskih rezervah denarja ni. Vlada po oceni Nove Slovenije jemlje problematiko kmetijstva dokaj neresno. Sicer pa je opozicijski poslanec, ki meni, da na nekaterih območjih posledice zaradi suše mejijo že na nacionalno katastrofo, spregovoril tudi o kmetijski cenovni politiki. "Cene v kmetijski proizvodnji nenehno padajo, medtem ko se cene repromaterialov nenehno višajo," je dejal in se slikovito izrazil, da je cena pšenice že tako smešno nizka, da moraš dati "tri do štiri kilograme pšenice za eno žemljico".
