Pogovore o izplačilu neposrednih plačil kmetom v izpogajani višini bosta ministra nadaljevala. Ob tem je But poudaril, da bo to mogoče le z rebalansom proračuna oz. iskanjem "notranjih rezerv" znotraj ministrstev. Predsednik vlade Anton Rop sicer verjame, da se bosta ministra do četrtka ustrezno uskladila, pri čemer pa tudi sam poudarja, da bo potrebno prestrukturirati oz. racionalizirati kmetijsko politiko, kar naj bi bila pot varčevanja tudi na ostalih področjih.
But je danes kot predsednik SLS znova poudaril, da letošnje izplačilo neposrednih plačil kmetom v višini 75 odstotkov plačil, ki jih prejemajo kmetje v EU, ni "neka nova zahteva" SLS. Gre namreč za uveljavitev tistega, za kar se je Slovenija štiri leta pogajala z EU. Kmetijski minister je še opozoril, da je odločitev o višini subvencij s sprejetjem letošnjega proračuna potrdil tudi državni zbor. Izrazil je pripravljenost, da v vseh ministrstvih ljudske stranke poiščejo "notranje rezerve" na področjih, kjer "se bomo zavestno odpovedali nečemu drugemu". Ob tem je poudaril, da ni mogoče odstopiti od višine omenjenih subvencij in pri sredstvih za razvoj podeželja.
But je še izrazil prepričanje, da bodo v pogovorih s predstavniki finančnega ministrstva našli rešitev do četrtkove seje vlade, in da bodo ostale subvencije in sredstva za podeželje na ravni, ki jih je Slovenija izpogajala z EU. Glede izstopa iz koalicije je But dejal, da želijo predvsem "rešiti problem znotraj vlade". Če to ne bo mogoče, pa bo morala stranka razmisliti o smiselnosti nadaljnjega sodelovanja v koaliciji, o čemer pa bodo odločali organi stranke.
Finančno ministrstvo skrbi obremenitev proračuna
Na finančnem ministrstvu so pojasnili, da usklajevanje uredb za delovanje kmetijskih trgov in uredb za razvoj podeželja na strokovnem nivoju intenzivno poteka, gre pa predvsem v smeri prevetritve kriterijev, kvot in širitve pravic dodeljevanja neposrednih plačil. Z vidika proračuna pa naj ne bi bilo bistveno ali je 75 ali 56 odstotkov neposrednih evropskih plačil - za finančno ministrstvo je bistvena skupna vsota obremenitve proračuna.
Že v sredini februarja je finančno ministrstvo glede na splošne gospodarske razmere v svetu sicer napovedalo nekatere varčevalne ukrepe, ki bodo zajeli vsa ministrstva in s tem tudi kmetijsko. Ministrstvo zelo pozorno spremlja izvrševanje proračuna ter pripravlja varčevalne ukrepe. V kolikor ti ne bodo zadoščali, bo ministrstvo predlagalo tudi rebalans proračuna.
Tudi predsednik vlade Rop pričakuje, da se bosta finančni minister in kmetijski minister do četrtka ustrezno uskladila glede izplačil neposrednih plačil kmetom. Ob tem pa je tudi sam poudaril, da bo potrebno v ta namen delno prestrukturirati oz. racionalizirati kmetijsko politiko, kar naj bila prva pot varčevanja tudi na ostalih področjih.
Rop: Za subvencije kmetom, a selektivno
"Upam, da bodo po pogajanjih uspeli uskladiti stališča. Finančni minister ima vsekakor prav, ko trdi, da je potrebno varčevati. Samo z znižanjem trošarin na naftne derivate je Slovenija v letošnjem letu izgubila okoli 18,5 milijarde tolarjev proračunskih dohodkov. Razumljivo pa je tudi, da želi minister But ohraniti izpogajana maksimalna izplačila kmetom. Rešitev je v strukturi kmetijske politike, kjer lahko kljub 75-odstotnim doplačilom kmetom najdemo številne rezerve. Z vladno kmetijsko politiko namreč želimo doseči, da bodo do teh višjih, evropskih subvencij upravičeni tisti kmetje, ki so resnično odvisni od kmetije, na kateri živijo in delajo," je v pogovoru za 24 ur povedal predsednik vlade Anton Rop.
