Burne razprave o političnem kadrovanju na odboru za notranje zadeve

Kot je v uvodu seje povedal Nik Prebil iz LMŠ, ki je zahtevala razpravo o kadrovskih zamenjavah, je trenutna vlada že na prvi seji zamenjala generalno direktorico policije, načelnico generalštaba Slovenske vojske (SV) in generalnega direktorja Obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo. Nato so sledili imenovanje direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), zamenjava generalne direktorice Urada za preprečevanje pranja denarja, zamenjava direktorja uprave kriminalistične policije in zamenjava generalnega direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU).

V LMŠ po besedah Prebila ne oporekajo dejstvu, da ima vlada zakonsko pristojnost imenovanja določenih funkcionarjev, vendar glede na to, da so se zamenjave zgodile v dveh mesecih, sumijo, da je v ozadju interes po popolnem obvladovanju varnostno-obveščevalnih služb. V ozadju bi lahko bil tudi interes SDS, da se prikrije nepravilnosti pri financiranju nekaterih medijev, ki so ji blizu, ali nabavah zaščitne opreme, je dejal.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je očitke o političnem kadrovanju zavrnil. Kot je dejal, je že na zaslišanju kot kandidat za ministra v DZ povedal, da se mu zdi delo policije premalo učinkovito ter da meni, da je treba policijo in njeno kriminalistično službo prevetriti. Za menjavo direktorja NPU Darka Muženiča, ki jo v LMŠ izpostavljajo kot najbolj problematično, je dejal, da je ni izvedla vlada, pač pa v. d. generalnega direktorja policije Anton Travner. Ob tem je dodal, da se v zamenjave, ki jih načrtuje direktor policije, ne spušča, "pričakujem pa, da se bodo izvedle in da bo policija delala drugače," je dejal.

Nasploh pogled v zgodovino po besedah Hojsa pove, da menjave, ki jih navajajo v LMŠ, niso nič posebnega. V času, odkar je Slovenija samostojna, so se namreč notranji ministri v povprečju menjali na nekaj manj kot dve leti. Pri tem je v zadnjih 22 letih povprečni mandat generalnega direktorja policije trajal 1,5 leta, direktorja NPU pa od ustanovitve tega organa leta 2010 1,25 leta.

Poslanec DeSUS Robert Polnar je naredil izračun menjav vodilnih v posameznih inštitucijah med nekdanjo Šarčevo vlado. Pri policiji je do zamenjave minilo 21 dni, pri upravi kriminalistične policije 11 dni, pri Sovi 14 dni, pri Obveščevalno-varnosti službi ministrstva za obrambo 28 dni, pri Slovenski vojski 75 dni, je naštel. Slednje sicer po oceni Polnarja ni nič posebnega. "Vlada je le opravila svoje delo, to je, da vlada," je dejal.

Prebil je ob navedbah, da je Šarčeva vlada zamenjala tudi Muženiča, opozoril, da ta na mesto generalnega direktorja NPU ni bil imenovan po zamenjavi prejšnjega direktorja, pač pa ker je temu potekel mandat.

Da je ključno vprašanje, ali se je zamenjava zgodila predčasno ali ker je nekomu potekel mandat, ocenjuje tudi Maša Kociper (SAB). Nasploh se moramo po njenih besedah tudi vprašati, kaj si želimo kot družba. "Če kot družba mislimo, da je treba vsakič, ko se zamenja vlada, zamenjati tudi vodilne kadre, imejte v koaliciji pogum in spremenite zakon. Naj bo napisano, da so vodilni položaji vezani na mandat vlade," je dejala.

Poslanki Levice Nataši Sukič se zdi najbolj sporno, da so bili na nekatera mesta imenovani ljudje, ki so povezani z nekaterimi aferami, in ljudje, ki prihajajo iz SDS. To ruši zaupanje v institucije, v katere so bili imenovani, je dejala. Da so nekatere menjave sporne, meni tudi Predrag Baković (SD).

"Ali pričakujete, da bomo kadre izbirali tako, da bomo imenovali tudi opozicijske?! Tega si ne predstavljam. Vsak pristojni pripelje ekipo, ki ji zaupa," je odgovoril Hojs. Podobno je menil Dušan Šiško (SNS): "Če pride nov direktor v podjetje, bo s sabo pripeljal ljudi, ki jim zaupa." Gregor Perič (SMC) pa je opozoril, da so kadrovske menjave do zdaj izvajale vse vlade, brez izjeme.

V LMŠ so predlagali, naj odbor po koncu razprave sprejme sklepa, s katerima bi odbor vlado pozval, naj preneha s kadrovanjem, ki posega v avtonomijo varnostnih in obveščevalnih organov, ministrstvo pa, naj v 14 dneh predstavi pravno podlago za razrešitev Muženiča. Oba sklepa je odbor zavrnil.