Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je po srečanju s premierjem Mirom Cerarjem izrazila zadovoljstvo z ukrepi za ureditev razmer. Evropska komisija si po njenih besedah želi, da so članice dinamične in proaktivne ter na ta način skupaj soustvarjajo vizijo Evrope.
Ukrepi, ki jih je Slovenija izbrala za ureditev razmer, so, kot je dejala Bulčeva, vzpodbudni, zato je Slovenija pridobila zaupanje Evropske komisije glede sposobnosti obvladovanja javnih financ. S proaktivnostjo in samostojno držo bo Slovenija po njenih besedah vzbujala čedalje več zaupanja tudi na investicijskem področju. "Veseli me, da tudi Slovenija čedalje bolj prepoznava svoj pomen v evropskih prometnih integracijah," je dodala komisarka za promet.
Cerar pa je pojasnil, da je komisarko seznanil z napori vlade za ureditev javnih financ. Slovenija se tako trudi povrniti tisti del mednarodnega ugleda, ki ga je v zadnjih letih izgubila zaradi krize in ne najbolj primernih pristopov. Cerar si sicer želi, da bi Slovenija postala bolj odprta država in okrepila sodelovanje s sosednjimi državami ter se na ta način uveljavila kot spodobna, trajnostno in gospodarsko naravnana država.
Komisarki je pojasnil tudi, kako je Slovenija pripravila predloge 22 projektov za naložbeni načrt, ki so skupaj vredni 9,2 milijarde evrov. Z njimi ima vlada, kot je dejal, zelo resen namen, saj gre za številne za Slovenijo zelo pomembne projekte, tudi takšne s področja prometa. Bulčeva se sicer danes ni želela izjasniti o posameznih projektih, saj so ti še v procesu "čiščenja", komisija pa bo dala uraden seznam projektov po usklajevanju s posameznimi članicami.
Bulčeva govorila tudi s poslanci
Bulčeva se je še pred tem srečala s predsednikom DZ Milanom Brglezom in se udeležila skupne seje štirih parlamentarnih odborov. Poslancem je predstavila naložbeni načrt za EU, ki ga bo skušala s projekti izkoristiti tudi Slovenija. Ti morajo biti dobro pripravljeni, zato je Bulčeva pozvala k sodelovanju pri njihovi pripravi.
Komisarka Bulčeva je poslancem pojasnila, da obstaja več med seboj neodvisnih različnih mehanizmov za financiranje investicij. Pomembno jih je razumeti, vsak ima namreč svoja pravila, po katerih je mogoče prijavljati projekte.
Eden od mehanizmov je kohezijski, drugi je CEF v višini 26 milijard evrov, tretji je mehanizem za strateške naložbe, ki se vzpostavlja na novo in je namenjen za projekte z višjo stopnjo tveganja, ki so zanimivi za zasebne investitorje, saj Evropa ne more več zdržati samo na nepovratnih sredstvih. Pri novem mehanizmu, t.i. skladu za strateške naložbe, je po navedbah Bulčeve zelo velik del sredstev namenjen tehnični pomoči, saj komisijo skrbi kakovost projektov.
"T.i. fond za strateške naložbe je sestavljen na inovativen način. EU je zato, da pritegne tuji kapital, iz lastnih sredstev zagotovila garancije v višini 16 milijard evrov, EIB je dodala še pet milijard evrov. Skupaj smo dobili 21 milijard evrov garancijskega kapitala in na tem znesku bomo skušali pritegniti 315 milijard evrov investicijskega kapitala, ki ga bomo iskali tudi izven EU. 240 milijard evrov bo šlo za dolgoročne naložbe, kjer ima infrastruktura pomembno vlogo," je pojasnila komisarka.
Dodala je, da se komisarji v projekte ne bodo vmešavali, ampak bodo ti vrednoteni skozi posebno komisijo, ki bo po vnaprej znanih pravilih presojala primernost projektov. "Financirani bodo projekti, ne bo nobenih pravil članstva in nekih uravnilovk," je zatrdila.
Medtem ko so nekateri poslanci opozorili na prepočasno izvajanje projektov v Sloveniji - omenjali so predvsem drugi tir Koper-Divača in tretjo razvojno os -, je Bulčeva poudarila, da je pri projektih veliko odvisno od tega, kako bomo znali sestaviti zgodbo. "Treba je sestaviti zgodbo. Posel smo ljudje, vse ostalo čaka," je poudarila. Hkrati je pozvala k sodelovanju pri pripravi projektov: "Veliko igralcev mora biti v igri in ti morajo ubrano delovati, če želiš nekaj izpeljati. Priložnosti so."
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.