Problem slovenske družbe je prevlada političnega podsistema kot "dokončnega arbitra", je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik prve demokratično izvoljene Skupščine RS France Bučar. Posledica tega je po njegovo ta, da prehajamo v avtoritarno obliko vladanja, družbeni podsistemi pa lahko svoje interese uveljavljajo le preko politike.
Izvor tega stanja Bučar vidi v tem, da je mlada slovenska demokracija prevzela družbo, ki jo je socializem razgradil "na brezmočnega posameznika". Tako smo bili postavljeni pred paradoks, da "zgradimo demokratično družbo z instrumentarijem totalitarne družbe".
Omenjeni paradoks je po njegovo moral nujno pripeljati do notranjega konflikta. Za Bučarja je namreč "vsa moč skoncentrirana v političnem podsistemu, zato tak velikanski pritisk na osvojitev političnih funkcij, ker samo preko mesta v politiki lahko kaj vplivaš na spremembe v družbenem življenju".
Tako po "logiki stvari" prihajamo do avtoritarne oblike vodenja družbe, meni Bučar, ki pa je sistemska in potemtakem lastna vsaki vladi. "Politična stranka, ki je dobila na volitvah največje število glasov oz. največjo moč, oblikuje tako parlament kot vlado," opozarja ter dodaja, da se v sedanjem stanju zakonodajna in izvršilna oblast "prelijeta v eno samo oblast, katere vrh pa je pravzaprav ne v parlamentu samem, ampak izven parlamenta - v vodstvu politične stranke". Po njegovo to lahko pripelje celo do stanja, v katerem je v nevarnosti sam demokratični sistem.
Anomalije, s katerimi se srečuje družba, so zato po Bučarjevo "posledica tega načina vodenja družbenih zadev". Pri tem je omenil vlogo politike v gospodarstvu.
Koncentracija moči v politični podsistem po Bučarjevem mnenju škodi tudi gospodarskemu podsistemu. Tu po njegovo država ni izvajala dolžne funkcije nadzora, pač pa je ostala "gospodar" omenjenega podsistema.
Politični podsistem hoče po Bučarjevem mnenju "svojo prevlado na področju gospodarstva ohraniti tudi še naprej, vendarle z drugačnimi metodami". Geslo o umiku države iz gospodarstva "pri nas sploh ni prišlo do stanja operativne izvršljivosti", je še prepričan Bučar.
Iz tega prihaja po njegovo do tega, da funkcije države prenašajo na organe in posameznike "izpod nivoja države brez državne kontrole", to pa je po njegovo tudi vzrok za zadnje pojave na gospodarskem področju.
Nobena vlada se zato, meni Bučar, ne more sklicevati na to, da "so neki tajkuni izkoristili priliko". "Čim vlada ugotovi tako stanje, morajo vsi alarmni zvonci začeti zvoniti," je opozoril.
"Ni vse, kar je z zakonom dovoljeno, tudi etično sprejemljivo," je pojave v gospodarstvu, ki jih je sam omenil, še komentiral Bučar ter dodal, da "naše države nismo ustanavljali za to, da bomo dobili eno novo kapitalistično družbo", polno socialnih nesorazmerij. Zaradi vsega omenjenega je po Bučarjevo poglavitni problem, kako ustvariti pogoje, da tudi v institucionalni obliki pride do izraza nova družbena struktura oz. da se slednja dejansko odrazi tudi v parlamentu.
Bučar je med drugim zavrnil tudi v javnosti prisotno tezo o nepotrebnosti državnega sveta. Slednji ima po Bučarjevo dovolj močna orodja kot npr. zakonodajno iniciativo in pravico do odložilnega veta.
Na vprašanje, kako ocenjuje prisotnost političnih akterjev kot predstavnikov lokalnih oblasti v sami sestavi DS, je Bučar odgovoril, da "struktura državnega sveta mogoče ni najbolj posrečena prav zaradi tega, ker ob nastajanju ustave smo morali sprejemati določene kompromise".
Uvodoma je predsednik DS Blaž Kavčič podal nekaj informacij v zvezi s prihodnjim delom državnega sveta. Ta se bo tako naslednjič sestal 8. februarja 2009, na kateri naj bi obravnavali predlog novele zakona o posledicah dela z azbestom. Pred tem pa bo DS v mesecu novembru pripravili posvet ob 20-letnici t.i pisateljske ustave.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.