Ministrstvo po očitkih: Vloga je bila ustrezna, znesek sredstev bo celo višji

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je vlogo za sredstva iz solidarnostnega sklada EU po avgustovskih poplavah oddalo 22. oktobra, je pojasnil državni sekretar Srečko Đurov. Kmalu za tem je Evropska komisija vlogo ocenila za ustrezno, na podlagi tega pa je Slovenija prejela prvih 100 milijonov evrov predplačila, ki je že bil nakazan upravičencem.

Kot je dodal državni sekretar, je nato stekel postopek nadaljnje preveritve vloge, pri čemer je Evropska komisija njihovo ministrstvo zaprosila za dodana pojasnila. Danes pa je ministrstvo po besedah Đurova prejelo informacijo, da se je Evropska komisija Svetu EU in Evropskemu parlamentu odločila predlagati izplačilo Sloveniji v višini 428 milijonov pomoči.

"To pomeni, da bo Slovenija upravičena do višjega zneska, kot je bil obljubljen ob obisku predsednice Evropske komisije avgusta lani," je izpostavil. Sam znesek oziroma dokončno odločitev pričakujejo najpozneje do jesenskih mesecev.

Časnik Dnevnik je sicer danes poročal, da je Evropska komisija podala vrsto pripomb na prošnjo Slovenije za finančno pomoč iz solidarnostnega sklada. Med drugim je opozorila na nezadostne podatke o obsegu poplav in uporabo nezanesljive metodologije.

"Glede na izplačan znesek, ki ga bo ga Slovenija prejela, je bila očitno naša vloga dovolj dobro utemeljena. Gre za obsežen in zapleten postopek in običajno je, da ko gre za take zadeve, Evropska komisija zahteva dodatna pojasnila," je poudaril Đurov in dodal, da so na dodatna vprašanja izčrpno in ustrezno odgovorili, na podlagi tega pa je Evropska komisija tudi zaključila postopek.

'Uporabili smo metodologijo, ki je svetovno priznana'

Odzval se je tudi na navedbe, da je Evropska komisija opozorila na "nezanesljivo" metodologijo pri popisu škode. "Uporabili smo metodologijo, ki je svetovno priznana in so jo uporabljale tudi druge države," je izpostavil.

"Vsa pojasnila so bila podana ustrezno," je poudarila tudi generalna direktorica direktorata za regionalni razvoj Aša Rogelj. Po njenih besedah Slovenija ni popravljala vloge, so pa s pojasnili Evropski komisiji omogočili, da oceni, ali je bila vloga v zadostni meri utemeljena.

"Komisija bo z odločitvijo oziroma s predlogom, ki ga bo podala Evropskemu parlamentu in Svetu EU, potrdila, da smo metodologijo in vse zahtevane informacije ustrezno predstavili v samem postopku," je sklenila.

Bruselj z vrsto pripomb na prošnjo Slovenije za pomoč po poplavah

Dnevnik je sicer poročal, da je v dopisu, ki so ga z generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko pri Evropski komisiji spomladi poslali slovenskemu ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, Evropska komisija izpostavlja številne pomanjkljivosti v dokumentih, ki jih je Slovenija posredovala, da bi dokazala obseg škode po lanskih avgustovskih poplavah in tako upravičila prejem pomoči iz solidarnostnega sklada EU. Komisija opozarja, da bi morali biti posredovani dokumenti bolj natančni in podrobni, slovenske organe pa opozarja na napake, kot je uporaba nezanesljive metodologije.

"Čeprav ni dvoma, da so poplave povzročile veliko škodo, informacije, ki so jih posredovali slovenski organi, ne podpirajo ocene neposredne škode v višini skoraj 10 milijard evrov v zadostni meri," naj bi pisalo v dopisu, ki ga je uspel pridobiti časnik.

Po teh navedbah naj bi Slovenija v prošnjo za pomoč vključila tudi nekatere škode, ki ne sodijo v področje solidarnostnega sklada. Časnik pri tem med drugim omenja "gospodarske izgube, ki izhajajo iz sekundarnih/terciarnih učinkov (kot so izguba dohodka, prekinitev poslovanja, finančna izguba itd.)" ter škodo na področju "okolja in stabilnosti tal".

Na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, kjer so pripravili prošnjo, so na vprašanja Dnevnika odgovorili, da Evropska komisija v postopku obravnave vloge običajno pozove državo članico za dodatna tehnična pojasnila vloge. "Slovenija je prejela prošnjo za tehnična pojasnila v zvezi s kategorijami ocene skupne neposredne škode in kategorijami upravičenih stroškov," so dodali ter izpostavili kratek rok – 12 tednov od datuma nastanka naravne nesreče – ki so ga imeli na voljo za pripravo vloge.

Slovenija lahko sicer ne glede na oceno neposredne škode iz solidarnostnega sklada EU pridobi največ 400 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Predplačilo v višini 100 milijonov evrov je prejela decembra lani, preostalih 300 milijonov evrov lahko po navedbah evropske komisarke za kohezijo Elise Ferreira iz letošnjega aprila pričakuje v drugi polovici letošnjega leta.