Bruselj: V Sloveniji napredek glede neodvisnosti sodstva in medijev

Slovenija je naredila določen napredek v skladu s priporočili iz lanskega poročila, med drugim glede svobode medijev in pravosodnega sistema, je razvidno iz poročila o vladavini prava za leto 2023, ki ga je danes objavila Evropska komisija. Letno poročilo komisije o stanju pravne države obravnava pravosodni sistem, boj proti korupciji, svobodo in pluralizem medijev ter sistem zavor in ravnovesij. Vsebuje tudi posebna priporočila za države članice.  

"Vladavina prava je lepilo naše evropske demokracije," je ob predstavitvi poročila dejala podpredsednica komisije Vera Jourova, pristojna za vrednote in preglednost. Poročilo vsako leto predstavi stanje vladavine prava v EU kot tudi v vsaki državi članici, pri čemer se vsako leto "potrdi, da nobena država ni imuna na težave", je dodala. 

Poročilo na področju pravosodja za Slovenijo ugotavlja določen napredek pri zagotavljanju, da pravila o parlamentarnih preiskavah vsebujejo ustrezne varovalke za neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev. V lanskem poročilu je namreč komisija Slovenijo opozorila na pomanjkljivosti pri teh pravilih. 

Sloveniji priporoča, naj nadaljuje prizadevanja na tem področju. Prav tako naj zagotovi, da reforma imenovanj sodnikov vsebuje ustrezne varovalke za neodvisnost sodstva. Slovenija naj tudi sprejme ukrepe za dvig prejemkov sodnikov in državnih tožilcev. Glede medijske svobode in pluralizma komisija ugotavlja, da še vedno obstajajo izzivi, čeprav je opaziti pozitivne premike v zvezi "z ugodnejšo klimo za medije".

Slovenija je v celoti izvedla priporočilo o krepitvi pravil in mehanizmov za okrepitev neodvisnega upravljanja in uredniške neodvisnosti javnih medijev, ugotavljajo v Bruslju. Komisija tudi ugotavlja, da se je v letu 2022 finančno stanje Slovenske tiskovne agencije izboljšalo. Sprejet je bil nov zakon za reformo strukture upravljanja javnih medijev, uvedene so bile tudi varovalke za njihovo neodvisnost.

Poročilo: Pričakovati je, da bo možnost političnega vpliva na RTVS manjša

Glede RTV Slovenija letošnje poročilo navaja, da so se v preteklem letu izzivi glede neodvisnosti RTV Slovenija nadaljevali, med drugim z vprašanji, povezanimi z imenovanji na vodstvene položaje, domnevnim mobingom in blatenjem zaposlenih zavoda ter s sprejetjem spornih ukrepov vodstva RTV Slovenija glede kadrovanja.

Glede na to, da v skladu z novimi pravili organov vodenja in upravljanja ne imenuje več neposredno parlament, je pričakovati, da bo možnost, da bi katera koli vlada s svojo parlamentarno večino politično vplivala na RTV Slovenija, bistveno zmanjšana. Do končne odločitve ustavnega sodišča naj bi torej novo sprejeta pravila okrepila neodvisno upravljanje in uredniško neodvisnost zavoda, navaja poročilo.

Vlada je naredila tudi začetne korake glede zaščite novinarjev. Poročilo ugotavlja določen napredek pri vzpostavitvi nezakonodajnih zaščitnih ukrepov in nobenega napredka pri vzpostavitvi zakonodajnih zaščitnih ukrepov za zaščito novinarjev, zlasti na spletu.

Glede boja proti korupciji iz poročila izhaja, da je Slovenija v celoti upoštevala priporočilo o odpravi ovir za preiskovanje in pregon primerov korupcije, vključno z zagotovitvijo operativne avtonomije Nacionalnega preiskovalnega urada, povečanjem sredstev državnega tožilstva in revizijo glede zastaranja. Komisija tudi ugotavlja, da je Slovenija naredila nekaj napredka v zvezi s sprejetjem in začetkom izvajanja protikorupcijske strategije.

Pri tem ji priporoča, naj sprejme novo protikorupcijsko strategijo in akcijski načrt s konkretnimi ukrepi in časovnim okvirom za njihovo izvajanje ter okrepi prizadevanja za zagotovitev evidence preiskav, pregonov in pravnomočnih sodb v korupcijskih kaznivih dejanjih, tudi v zadevah na visoki ravni.

Na področju sistema zavor in ravnovesij komisija ugotavlja, da je Slovenija v celoti upoštevala lansko priporočilo o zagotavljanju potrebnih varovalk za finančno avtonomijo neodvisnih organov.

Grošelj: Upam, da bo s tem konec manipulacij SDS 

Slovenski evroposlanec Klemen Grošelj je v odzivu zapisal, da ga zelo veseli pozitivno poročilo o vladavini prava v Sloveniji. Po njegovih besedah dokument potrjuje in krepi pozitivne trende, ki so jih zaznala tudi že druga podobna poročila. "Iz poročila je razvidno, da ni izrazitih nazadovanj, kot smo temu bili priča v preteklih poročilih. Tako lahko rečemo, da je aktualna vlada izpolnila eno izmed pomembnih predvolilnih obljub, česar v poplavi manipulacij in oviranja stranke SDS na domačem političnem parketu ni moč jasno zaznati."  

Kot ocenjuje, poročilo kaže, da je bil na področju pravosodja in medijev po menjavi oblasti storjen očiten in viden napredek. "Upam, da bo s tem konec tudi manipulacij SDS o stanju vladavine prava v Sloveniji, katerim smo priča zadnjih nekaj tednov, ki so dosegle vrh z izjavo Evropske ljudske stranke (ELS) o stanju v Sloveniji. Poročilo nedvoumno potrjuje, da gre za manipulacijo, če ne kar očitno laž, kar resno načenja kredibilnost ELS kot evropske politične stranke in njene zavezanosti temeljnim vrednotam, na katerih temelji EU. Izziv ostaja boj proti korupciji, vključno z zdravstvom, kar pa je tudi sicer del predlogov, vezanih na reformo zdravstva." 

Evroposlanka Irena Joveva je medtem zapisala, da letošnje poročilo pozdravlja, "saj jasno izraža ne le napredke, ampak tudi jasno potrjuje prizadevanja in dejanja aktualne vlade za izboljšanje razmer v državi na vseh področjih". 

Poudarila je tudi, da je po dveh letih v poročilu prvič izkazan napredek na področju zagotavljanja medijske svobode, Komisija pa je izpostavila tudi napredke na področju civilne družbe in pravosodja. "Kljub vsem izboljšavam seveda ostaja nekaj nerešenih vprašanj, ki pa niso nastala v zadnjem letu. Eno takšnih je sprejetje ustreznih varovalk za preprečevanje korupcije na področju zdravstva, kar bo vlada dr. Roberta Goloba v nadaljevanju svojega dela nedvomno naslovila."

 Tudi Joveva je bila kritična do potez Evropske ljudske stranke, ki "da želi z izjavami za javnost in poskusi diskreditiranja poročil o stanju vladavine prava skrhati ugled Slovenije oz. aktualne vlade". 

Nemec: Poročilo nedvoumno kaže na odločen preobrat naše države v pozitivno smer

Odzval se je tudi evroposlanec Matjaž Nemec. "Poročilo Evropske komisije o vladavini prava v državah članicah EU za leto 2023 nedvoumno kaže na odločen preobrat naše države v pozitivno smer v zadnjem letu, po tem, ko so bili Slovenija in vsi njeni podsistemi pod prejšnjo vlado degradirani na domala vseh področjih življenja in demokracija ogrožena. S poročilom smo lahko bistveno bolj zadovoljni kot prejšnje leto, a vsekakor nas morajo opozorila Komisije o nujnosti nadaljnjega dela in prizadevanj še naprej zavezovati, da dana priporočila Komisije čim prej uresničimo," je zapisal. 

V nadaljevanju je dodal, da sta vladavina prava in pluralna medijska krajina ena izmed temeljnih postulatov in gradnikov EU, pri čemer pa nobena država ni imuna na težave ali strukturne pomanjkljivosti. Zato je pomembno, da institucije EU stalno spremljajo stanje, meni Nemec. 

"Prepričan sem, da je čas naslednjih mesecev ključen za to, da se v luči nove medijske zakonodaje ter njene referendumske potrditve čim prej uredijo razmere na javni Radioteleviziji Slovenija," je še dodal. Poročilo Komisije sicer Nemec vidi kot pohvalo in hkrati poziv – "po tej poti nadaljujte še odločneje in hitreje". 

Tomčeva: Gre za dokument z izrazito politično noto

Romana Tomc (EPP/SDS) pa o poročilu komisije meni, da gre za "dokument z izrazito politično noto, namenjen napadom na politične nasprotnike in ne ugotovitvi dejanskega stanja". Zaradi tega poročila se vladavina prava ne v Sloveniji ne kjerkoli drugje ne bo niti za malo izboljšala, je prepričana poslanka, ki pripada največji politični skupini v Evropskem parlamentu, Evropski ljudski stranki.

Dejstvo, da se očitek o nedopustni koncentraciji medijev in nepreglednem lastništvu nad njimi vleče že od prvega poročila dalje, zgodi pa se nič, je po njenem "kronski dokaz, kako je poročilo o vladavini prava brez vsake moči in ob tem tudi, kako politično motivirano je". Bistvo poročila o vladavini prava 2023 je po njenem tisto, kar v njem manjka, to pa je "celovita in realna ocena delovanja pravne države v Sloveniji, ki je po ocenah mnogih v Sloveniji ogrožena", je še zapisala.