Evropska komisija je danes v Bruslju proti Sloveniji sprožila tri postopke zaradi kršenja pravnega reda EU na področju energije. Prvi opomin je Slovenija dobila zaradi neustrezne obravnave pritožb potrošnikov oziroma nespoštovanja direktiv o elektriki in plinu, drugega in tretjega pa zaradi neupoštevanja uredb o elektriki in plinu.
Evropska komisija je sicer danes - prav na dan dokončnega formalnega sprejetja tretjega energetskega svežnja - zaradi nespoštovanja pravnega reda EU na področju energije, natančneje drugega energetskega svežnja iz leta 2003, odločno ukrepala proti kar 25 državam članicam. Osredotočila se je zlasti na določbe, ki zagotavljajo pošteno konkurenco v interesu potrošnikov.
Zaradi neupoštevanja direktiv o elektriki in plinu so poleg Slovenije opozorjene še Belgija, Češka, Nemčija, Poljska in Romunija. Zaradi kršenja uredbe o plinu so opomine dobile vse članice EU - razen Estonije, Latvije, Litve in Finske ter Malte in Cipra, ki nimata omrežij za prenos plina. Zaradi kršenja uredbe o elektriki pa so opozorjene prav vse članice EU - razen Malte in Cipra, ki nimata električnih povezav. Grčija, Poljska, Portugalska, Romunija in Litva pa so dobile še opomin zaradi ohranitve sistema reguliranih cen.
Komisija je proti omenjenim državam ukrepala, ker "ne upoštevajo zakonodaje EU ter tako evropskim potrošnikom preprečujejo, da bi uživali prednosti konkurenčnega in odprtega energetskega trga". "V času gospodarske in finančne krize je preprosto nesprejemljivo, da evropski potrošniki in podjetja trpijo zaradi posledic slabega delovanja energetskega trga," je poudaril evropski komisar za energijo Andris Piebalgs.
V primeru Slovenije komisija opozarja na pomanjkljive informacije, ki jih zagotavljajo upravljavci omrežja za prenos električne energije in plina, kar ovira učinkovit dostop podjetij za dobavo do omrežij.
Po njeni oceni operater prenosnega sistema (TSO) za elektriko Elektro Slovenija ne objavlja vseh informacij o razpoložljivih zmogljivostih niti metod o računanju prenosnih zmogljivosti. V primeru slovenskega TSO za plin Geoplina pa ustreznih ukrepov o javnem objavljanju informacij še niso potrdili pristojni organi.
Poleg tega komisija Slovenijo opozarja na nezadostno čezmejno usklajevanje in sodelovanje med upravljavci omrežja za prenos električne energije in nacionalnimi organi, ki je potrebno za boljše dodeljevanje omrežne zmogljivosti na čezmejnih povezavah, kar omogoča optimalno uporabo obstoječega električnega omrežja ne samo na nacionalni, ampak predvsem na regionalni in evropski ravni.
Komisija je v primeru Slovenije ugotovila tudi kršitev zaradi neobstoja ustreznih postopkov reševanja sporov za potrošnike na nacionalni ravni. Temeljno načelo direktive o električni energiji in plinu je namreč, da mora biti za vse državljane, ki uživajo prednosti notranjega trga, zagotovljena tudi visoka raven varstva potrošnikov.
"Pomanjkanje preglednih, enostavnih in poceni postopkov za obravnavo pritožb potrošnikov povzroči njihovo nepripravljenost sodelovati na notranjem trgu. Direktiva o električni energiji in plinu jasno zahteva, da morajo taki postopki obstajati in dejansko zagotavljati alternativne možnosti za potrošnike," poudarjajo v komisiji.
V Bruslju opozarjajo še na pomanjkanje učinkovitih izvršilnih ukrepov pristojnih organov držav članic v primeru kršitve določb uredb EU, vključno z neobstojem učinkovitih sistemov kazni na nacionalni ravni in na obstoj reguliranih cen, zlasti v korist večjih potrošnikov, ki ovirajo vstop novih udeležencev na trg. Slovenija komisije še ni obvestila o tem, da takšne kazni obstajajo.
Tudi večina drugih držav je dobila podobna opozorila kot Slovenija. Poleg že omenjenih kršitev je komisija opozorila tudi na prešibka prizadevanja upravljavcev omrežja za prenos plina za zagotovitev največje možne zmogljivosti, s čimer bi se izboljšale možnosti za dostop do trga in konkurenčnost. To se nanaša zlasti na kratkoročne zmogljivosti, ki sicer ostajajo neizkoriščene, ter zmogljivosti v smeri, ki je nasprotna fizičnemu toku plina (zmogljivost backhaul).
KOMENTARJI (46)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.