Slovenija je iz Bruslja dobila osem priporočil s konkretnimi roki in nalogami za proračunsko in reformno ukrepanje v letih 2014 in 2015. Kot je ob predstavitvi poudaril evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn, se Slovenija odločno spopada s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, a se kljub temu še vedno sooča z veliki tveganji.
V odgovoru na vprašanje, ali ga skrbi, da priporočila zaradi političnih razmer v državi ne bodo izpolnjena, pa je Rehn izpostavil, da spoštuje načelo in prakso demokratične politike, a da ga obenem skrbi gospodarska vzdržnost Slovenije, zaradi slovenskih državljanov, zato je resnično pomembno, da se bodo oblasti sposobne učinkovito spopasti z izzivi, izpostavljenimi v priporočilih.
Ker so Slovenija, Italija in Hrvaška, ki se soočajo s presežnimi gospodarskimi neravnovesji, v svojih reformnih načrtih ustrezno naslovile glavne izzive, ki jih je komisija izpostavila v marčnem poročilu, ne predlagamo postopka zaradi presežnih neravnovesij, bomo pa vsekakor izvajanje današnjih podrobnih priporočil pozorno spremljali, je še pojasnil Rehn.
Slovenija je edina, ki se po presoji komisije že drugo leto zapored sooča s presežnimi gospodarskimi neravnovesji. Lani je namreč Bruselj presežna neravnovesja ugotovil v Sloveniji in Španiji, letos v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem.
Tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je opozoril, da bodo še posebej pozorno spremljali osem držav, ki so dobile zelo podrobna priporočila: Slovenijo, Francijo, Italijo, Irsko, Portugalsko, Hrvaško, Madžarsko in Španijo.

Ureditev javnih financ
Slovenija naj okrepi proračunsko strategijo s podrobno opredelitvijo strukturnih ukrepov za leto 2014 in pozneje, tako da bo zagotovila vzdržno odpravo presežnega primanjkljaja do leta 2015 in tudi vzdržno zniževanje visokega javnega dolga, se glasi prvo priporočilo.
V sklopu tega priporočila Evropska komisija Slovenijo med drugim tudi poziva, naj čim prej konča postopek sprejemanja fiskalnega pravila ter sprejme pravno podlago za delovanje fiskalnega sveta in opredeli njegove pristojnosti v okviru proračunskega procesa.
Prav tako ji svetuje, naj za zagotovitev proračunskih prihrankov v letu 2015 in pozneje začne celovit pregled izdatkov, ki bo zajemal centralno in lokalno raven, neposredne in posredne uporabnike ter izvajalce javnih služb in storitev v lasti občin na področju zdravstva.
Prestrukturiranje bank
V drugem priporočilu komisija Slovenijo poziva, naj v skladu z načrti do konca leta 2014 privatizira Novo kreditno banko Maribor (NKBM), pripravi Abanko na privatizacijo v letu 2015 in nadaljuje hitro izvajanje načrtov prestrukturiranja vseh bank, ki prejemajo državno pomoč.
V priporočilu, ki se nanaša na bančno čiščenje, komisija Slovenijo tudi poziva, naj do konca avgusta konča celovit akcijski načrt za banke, vključno s posebnimi ukrepi za izboljšanje upravljanja, nadzora, obvladovanja tveganj in postopka za odobritev posojil.
Poleg tega komisija Slovenijo v bančnem priporočilu poziva, naj razjasni pristojnosti Družbe za upravljanje terjatev bank z objavo izčrpne strategije upravljanja in poslovnega načrta do septembra 2014 z namenom podrobnega opisa njene vloge pri prestrukturiranju državnih naložb.
Nadaljevanje načrtovane privatizacije
V tretjem priporočilu Bruselj Slovenijo poziva, naj nadaljuje načrtovano privatizacijo, in pri tem opredeljuje konkretne naloge: do novembra letos naj sprejme kratkoročni načrt odprodaje več jasno izbranih naložb, do septembra naj začne izvajati kodeks korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti, sprejme naj strategijo za Slovenski državni holding z jasno klasifikacijo naložb v skladu s časovnim načrtom in opredelitvami.
Prestrukturiranje podjetij
V četrtem priporočilu komisija Slovenijo poziva, naj do konca leta 2014 konča krovni načrt za prestrukturiranje podjetij, ki bo vključeval jasno določene prednostne naloge, ustanovi centralizirano delovno skupino za prestrukturiranje podjetij, pripravi seznam podjetij, ki jih je nujno prestrukturirati in pri tem izterjati čim višje zneske za upnike.
V sklopu četrtega priporočila Bruselj Slovenijo še opozarja, naj do septembra letos oceni nedavne spremembe zakonodaje o insolventnosti in po potrebi uvede dodatne ukrepe. Poleg tega poziva, naj skrajša sodne postopke na prvi stopnji v civilnih in gospodarskih sodnih zadevah, ter zniža število primerov, ki čakajo na obravnavo.

Problem gibanja plač, vključno z minimalno plačo
Poleg teh štirih ključnih in pričakovanih sporočil je komisija Slovenijo prav tako pričakovano znova opozorila tudi na problem gibanja plač, vključno z minimalno plačo, na dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema ter na potrebo po izboljšanju poslovnega okolja, tako da bo to privlačnejše za neposredne tuje naložbe.
V petem priporočilu komisija Slovenijo poziva, naj do konca leta 2014 pripravi celosten socialni sporazum, s katerim bo zagotovila, da gibanje plač, vključno z minimalno plačo, spodbuja konkurenčnost, domače povpraševanje in ustvarjanje delovnih mest, ter naj ponovno opredeli sestavo minimalne plače in pregleda svoj sistem indeksacije.
V sklopu petega priporočila komisija Slovenijo tudi poziva, naj sprejme ukrepe za nadaljnje zmanjševanje segmentacije trga dela, predvsem z obravnavanjem učinkovitosti spodbud za zaposlovanje mladih in starejših delavcev, ter naj sprejme zakon o študentskem delu.

Ukrepi za zagotavljanje vzdržnosti pokojninskega sistema
V šestem priporočilu Bruselj Slovenijo poziva, naj se dogovori o ukrepih za zagotavljanje vzdržnosti pokojninskega sistema po letu 2020, ki bodo zajemali prilagoditev ključnih parametrov, kot sta povezava zakonsko določene upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo in spodbujanje zasebnih prispevkov v drugi steber pokojninskega sistema.
V tem priporočilu komisija tudi svetuje, naj Slovenija omeji s staranjem prebivalstva povezane izdatke za dolgotrajno oskrbo z usmeritvijo nadomestil na najbolj pomoči potrebne in preusmeritvijo z institucionalne oskrbe na oskrbo na domu.
Zmanjšanje poslovnih ovir
Sedmo priporočilo se nanaša na potrebo po zmanjšanju poslovnih ovir v Sloveniji na ključnih področjih gospodarskega razvoja, tako da bi postala država privlačnejša za neposredne tuje naložbe, zlasti s pospešeno deregulacijo reguliranih poklicev in zmanjšanjem upravnih obremenitev.
V sklopu tega priporočila komisija Slovenijo poziva, naj zagotovi zadostno in neodvisno financiranje agencije za varstvo konkurence ter racionalizira prednostne naloge in zagotovi skladnost strategije za raziskave in razvoj iz leta 2011 in strategije za slovensko industrijsko politiko iz leta 2013.
Novost: Slovenija naj ukrepa proti korupciji
Novost pa je osmo priporočilo, naj Slovenija sprejme učinkovite ukrepe za boj proti korupciji, poveča preglednost in odgovornost ter uvede zunanje ocenjevanje uspešnosti in postopke za kakovosten nadzor ukrepanja na tem področju.
ZSSS: Priporočilo ne zagotavlja dolgoročne vzdržnosti
V Zvezi svobodnih sindikatov (ZSSS) menijo, da se priporočilo Bruslja Sloveniji izogiba glavnim rešitvam, ki bi zagotovile dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne. Menijo namreč, da je potrebno za dolgoročno vzdržnost zagotoviti kakovostna delovna mesta za mlade, zmanjšati brezposelnost in dvigniti gospodarsko rast. Poudarjajo tudi to, da je treba prilagajati delovna mesta starejšim delavcem in usposobiti demografski sklad ter zagotoviti dosledno pobiranje prispevkov v pokojninsko blagajno.
Predlagani uvedbi avtomatizma podaljševanja pokojninske dobe glede na življenjsko dobo v ZSSS nasprotujejo. "To nas odvrača od pravih problemov trga dela v povezavi s pokojninskim sistemom. Vse staviti na krepitev drugega stebra, bi pomenilo odmik od medgeneracijske solidarnosti, ki mora ostati še naprej temelj našega pokojninskega sistema," poudarjajo.
Glede minimalne plače je po mnenju članov ZSSS potrebno, da bi se v podjetjih sprejemale takšne poslovne odločitve, ki bi prispevale tudi k dvigu delavskih plač. Po njihovih besedah minimalno plačo v Sloveniji prejema veliko zaposlenih. Ob tem izpostavljajo, da pravi problem ne predstavlja višina minimalne plače ampak nizke plače zaposlenih.
Zveza tudi meni, da bi morali socialni sporazum sprejeti do knca leta in se v njem celovito dogovorili o vseh tistih vprašanjih, za katere bodo socialni partnerji menili, da bo to koristno za socialne partnerje in našo družbo. Nasprotujejo tudi predlogu po povečanju deregulacije poklicev. "Že sedanje razmere pri nekaterih poklicih, ki so že predmet deregulacije, so pokazale, da se zaradi deregulacije znižujejo plače. Posledica posledica tega je, da se pojavlja velik primanjkljaj iskalcev teh poklicev", še pojasnjujejo v ZSSS.
KOMENTARJI (388)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.