Bruselj: Slovenija naj izboljša uporabo digitalnih orodij in imenuje tožilce

Glavno priporočilo Sloveniji je, da naj izboljša uporabo digitalnih orodij in novih tehnologij v pravosodnem sistemu, je ob predstavitvi najnovejšega poročila o stanju na področju pravosodja v EU dejal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders.

Enako pomembno je tudi, da nadaljuje delo na področju usposabljanja strokovnjakov za uporabo teh digitalnih orodij. Ni dovolj samo vlaganje v ta orodja, temveč tudi možnost dela s temi instrumenti, je izpostavil.

Reynders je ob tem spomnil, da je komisija decembra lani objavila sporočilo o digitalizaciji pravosodja v EU in usposabljanju strokovnjakov. Zato si želi, da bi v načrtu za okrevanje in odpornost več pozornosti namenili naložbam v digitalna orodja in instrumente na področju pravosodja.

V povezavi s pravosodnim sistemom se komisarjevo glavno priporočilo Sloveniji nanaša na evropsko javno tožilstvo. Reynders je spomnil, da je bil to tudi predmet pogovorov ob obisku Evropske komisije v Sloveniji ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu EU.

Ponovno je poudaril, da je zelo pomembno, da Slovenija imenuje delegirana tožilca v okviru evropskega tožilstva, saj je edina članica, ki še ni imenovala nobenega tožilca. Slovenijo je zato pozval, naj pride s predlogi.

Tokratni pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2021, ki ga je danes objavila komisija, je že deveti po vrsti. Gre za primerjalni pregled učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti pravosodnih sistemov vseh držav članicah Unije.

Letošnji pregled stanja se osredotoča na digitalizacijo pravosodja, ki je v času pandemije covida-19 omogočila delo sodišč in s pomočjo katere so pravosodni sistemi na splošno postali bolj dostopni in učinkoviti.

"Pandemija covida-19 je pokazala, da morajo države članice posodobiti svoje pravosodne sisteme. Pregled stanja na področju pravosodja kaže, da večina držav že uporablja različne digitalne rešitve v korist državljanov, vendar obstaja še veliko možnosti za napredek," je sporočila podpredsednica komisije Vera Jourova, pristojna za vrednote in preglednost.

Ob tem je izrazila zaskrbljenost, da se je v nekaterih članicah dojemanje neodvisnosti sodstva v času pandemije še poslabšalo. "Politiki bi se morali upreti skušnjavi, da pandemijo uporabljajo kot izgovor za pritisk na neodvisne sodnike," je opozorila Jourova.

Na področju zaznavanja neodvisnosti sodstva med splošno javnostjo se članice še naprej soočajo z izzivi, ugotavlja komisija. V dveh tretjinah članic se zaznavanje neodvisnosti sodstva po mnenju javnosti od leta 2016 izboljšuje. Vendar pa se je v nekaterih članicah stanje v primerjavi z lanskim letom poslabšalo. Kot najpogostejši razlog se navaja vmešavanje ali pritisk s strani vlade ali politikov.

Slovenija je glede zaupanja v neodvisnost sodstva med splošno javnostjo obdržala 20. mesto. Kot najpogosteje naveden razlog za zaznano pomanjkanje neodvisnosti sodstva in sodnikov v Sloveniji je bilo navedeno vmešavanje ali pritisk vlade in politikov ter pritisk gospodarskih ali drugih posebnih interesov, je razvidno iz poročila, ki povzema raziskavo Eurobarometra.

Pregled stanja v pravosodju zagotavlja dragocen vpogled v vladavino prava v vseh državah članicah EU, rezultati pa bodo vključeni v drugo letno poročilo o vladavini prava, ki ga bo komisija v kratkem predstavila, je še povedal Reynders.