Bruselj pozdravil dogovor

Evropska komisija pozdravlja načelni dogovor Slovenije in Hrvaške, da naj bi pri reševanju njunih vprašanj meje posredovalo Meddržavno sodišče v Haagu. "Komisija ob tem obe državi poziva, naj se dogovorita o načinu arbitraže ter si prizadevata tudi za dokončno rešitev drugih odprtih dvostranskih vprašanj," je povedal tiskovni predstavnik komisije Michael Mann.

Glede hrvaških načrtov o uveljavitvi zaščitne ekološko-ribolovne cone tudi za Slovenijo in Italijo do januarja 2008, ki ni dvostransko, temveč evropsko vprašanje, pa v Bruslju ponavljajo, da lahko "enostranska uveljavitev te cone negativno vpliva na pristopna pogajanja". Tehnična pogajanja Italije, Slovenije in Hrvaške ter komisije o tem vprašanju, ki niso prinesla rezultatov, se bodo nadaljevala na višji, politični ravni, vendar datum za takšno srečanje še ni bil določen, je sporočil Mann.

Po neuradnih podatkih naj bi bil sestanek vseh treh vpletenih držav konec septembra. V Bruslju so julija sporočili, da so ta sestanek načrtovali že pred počitnicami, vendar njegova izvedba ni bila mogoča zaradi "težav z urnikom" na hrvaški strani. Tako naj bi ga sedaj poskušali pripraviti po koncu dopustov. Zagreb naj bi po navedbah virov še vedno vztrajal pri enostranski uveljavitvi ekološko-ribolovne cone.

Medtem ko so hrvaške parlamentarne stranke podprle nedeljski načelni dogovor o arbitru v reševanju vprašanja meje, pa premier Janez Janša ni dobil podpore vseh strank za posredovanje Meddržavnega sodišča v Haagu glede vprašanja meje. Pomisleke so izrazile opozicijska LDS in SNS ter vladna SLS. Meddržavno sodišče v Haagu naj bi sicer posredovalo samo v primeru vprašanja meje, medtem ko naj bi vprašanje dolga zagrebške podružnice Ljubljanske banke hrvaškim varčevalcem in Nuklearne elektrarne Krško državi še naprej skušali reševati dvostransko.

Peče: Če ne bo podpore, bomo pozvali Drnovška k sklicu seje DZ

SNS pripravlja besedilo zahteve za sklic izredne seje DZ, na kateri bi odločali o izhodiščih dogovora med slovenskim in hrvaškim premierom glede meje. Kot je dejal poslanec Sašo Peče, bo v četrtek o tem govorilo predsedstvo stranke in potrdilo besedilo, ki ga bodo nato ponudili drugim poslankam in poslancem v sopodpis. Če ne bo poslanske podpore, bodo pozvali predsednika države k sklicu seje, je napovedal Peče, ker gre za pomembna vprašanja, z obravnavo katerih ne gre odlašati. Do napovedi o izredni seji so v poslanskih skupinah za zdaj precej zadržani.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani menil, da izredna seja ni potrebna. Najmanj, kar rabimo v tem trenutku, je po nepotrebnem ustvarjati paniko, je prepričan Tanko, ki opozarja, da bi morebitni sprejeti sklepi z izredne seje lahko otežili proces pogajanj s Hrvaško. Tanko pričakuje, da bo vlada opravila svoj del naloge, kot je načrtovano, potem pa naj se skliče redno sejo državnega zbora, ko bo potrebno.

V poslanski skupini NSi so do pobude SNS skeptični, ker so prepričani, "da bi se izredna seja DZ, na kateri bi razpravljali o aktivnostih v zvezi s Hrvaško, zlorabila za notranjepolitično obračunavanje", je danes poudaril vodja poslanske skupine Jožef Horvat. Zunanjepolitična vprašanja so preveč pomembna za Slovenijo, da bi jih nekateri zlorabljali za poceni nabiranje političnih točk, je še dodal. Po njegovem mnenju intenzivne zunanjepolitične aktivnosti vlade pomenijo korak naprej pri reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško.

Do pobude nacionalne stranke za sklic izredne seje DZ se poslanska skupina SLS še ni opredelila, je dejal poslanec Josip Bajc. Bajc pričakuje, da "bomo zategnili ročno zavoro in dosegli konsenz, ki se bi mu reklo resolucija o meji med Slovenijo in Hrvaško". Takšna resolucija bi bila podlaga za nadaljnje pogovore in odločanje vlade, zato bi jo moral državni zbor čim prej obravnavati in sprejeti, je še prepričan Bajc. V SLS namreč niso naklonjeni reševanju odprtega vprašanja meje s Hrvaško pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.

Tudi v koalicijski DeSUS o sopodpisu pobude nacionalne stranke še niso govorili, je dejal Franc Žnidaršič, ki pa je prepričan, da gre za tako pomembno vprašanje, o katerem bi - podobno kot parlamentarne stranke na Hrvaškem - politični akterji v Sloveniji morali doseči širši konsenz.

V opozicijskih poslanskih skupinah SD, LDS in poslanski skupini nepovezanih poslancev (NP) se o podpori nacionalni stranki še niso odločali. To naj bi po napovedih storili prihodnji teden na sejah poslanskih skupin. V poslanski skupini NP so ob tem še sporočili, da "načeloma ne podpirajo potez, ki ne prispevajo k iskanju rešitev glede urejanja odnosov s Hrvaško".

Po besedah Pečeta SNS želi z izredno sejo in na njej sprejetimi sklepi preprečiti, "da bi bil individualni sporazum Sanader-Janša uradno stališče države o izboru tretje strani pri reševanju mejnih vprašanj med državama". Peče je Janši očital, da je bil dogovor o tako pomembni temi, kot je ozemeljska celovitost Slovenije, sprejet izključno pod vplivom skorajšnjih hrvaških parlamentarnih volitev kot usluga Sanaderju.