Ob "znanih" je bila Slovenija deležna nekaj "novih" opozoril; v prvi vrsti predvsem na račun regionalne politike, kjer Evropska komisija Slovenijo poziva, naj prednostno pospeši priprave na izvajanje strukturne politike.
Pri političnih merilih za članstvo, ki jih Slovenija še naprej izpolnjuje, komisija letos opozarja na naraščajoče število primerov policijskega nasilja in državo poziva k ukrepanju. Minister Igor Bavčar je za 24 ur povedal: "Sodim, da je to resno opozorilo, ki mu je v vladi potrebno posvetiti posebno pozornost."
V političnem delu poročila je Slovenija deležna več pohval, med drugim zaradi napredka pri odpravljanju sodnih zaostankov, ki se postopoma zmanjšujejo, napredka pri denacionalizaciji in reformi javne uprave, čeprav ključna zakonodaja še vedno ni sprejeta, zato se morajo prizadevanja na tem področju nadaljevati, so opozorili. Ob splošno ugodni oceni varovanja pravic manjšin pa je komisija menila, da je potrebno več storiti za zaščito Romov, ki so med najrevnejšimi v državi.
Gospodarska ocena za Slovenijo je dokaj dobra: država je delujoče tržno gospodarstvo in če bo nadaljevala z reformami za povečevanje konkurenčnost domačih trgov, se bo v kratkem sposobna soočiti s konkurenčnimi pritiski in tržnimi silami v EU. Komisija je namreč menila, da so makroekonomske razmere v državi na splošno dobre, zaskrbljeni so le zaradi vztrajne inflacije, ki jo povečuje tudi "nepričakovano" povečanje proračunskega primanjkljaja.
Na splošno je bila komisija zadovoljna tudi z napredkom pri usklajevanju nacionalne zakonodaje z evropsko in njenim izvajanjem; še posebej dober je bil napredek na področju kmetijstva, transporta, energetike, kulture in avdiovizualne politike, telekomunikacij in prava družb. Država je napredovala tudi na področju davkov, kjer je komisija posebej pozdravila dejstvo, da je Slovenija izpolnila zavezo in prostocarinske prodajalne na cestnih mejnih prehodih preoblikovala v običajne trgovine. Pri zunanji in varnostni politiki je komisija pozdravila napredek v odnosih s sosedami, predvsem Hrvaško in Avstrijo, ter prispevek države v JV Evropi.
Hkrati pa je komisija opozorila, da je bil na vrsti področij opravljen majhen napredek, in posebej izpostavila regionalno politiko, prost pretok oseb, socialno politiko ter varstvo potrošnikov. Prvo omenjeno področje je bilo deležno najostrejše kritike. Slovenija mora prednostno pospešiti priprave na uresničevanje strukturne politike. Pri teritorialni delitvi države, ki je pogoj za črpanje strukturne pomoči, napredka ni bilo. Prav tako država ni napredovala na zakonodajnem področju, pri vzpostavljanju institucij pa le v omejenem obsegu. Priprava državnega razvojnega programa se je sicer začela, vendar zamuja in jo je njuno pospešiti, je med drugim menila komisija.
V poročilu je Evropska komisija ocenila tudi dosedanje izvajanje pristopnega partnerstva in menila, da je Slovenija kratkoročne prednostne naloge v veliki meri uresničila, deloma pa ji je to uspelo tudi pri srednjeročnih ciljih na večini področij. Uresničevanje preostalih mora država pospešiti, predvsem na področju gospodarske in socialne kohezije. Pri oceni črpanja pomoči, ki jo EU namenja državi za pomoč pri pripravah na članstvo, pa komisija v poročilu ob splošno ugodni oceni opozarja na slabo izvajanje projektov v okviru programa Phare na področju čezmejnega sodelovanja ter gospodarske in socialne kohezije. To je po njeni oceni sicer predvsem posledica zamud na področju regionalne politike.
Pomen poročila Evropske komisije za vstop Slovenije v Evropsko unijo Bavčar komentiral z besedami: "Slovenija je na poti, da pogajanja zaključi v času danskega predsedstva, da podpiše in pripravi pogodbo v času, ko bo dovolj zgodaj, zato da bomo ratificirali to pogodbo in 2004 nastopili na evropskih volitvah za evropski parlament kot polnopravni člani. Pričakujem, da bo konec mandata te vlade tudi vstop v Evropsko unijo."
Evropska komisija je sicer danes objavila poročila o napredku za vseh 13 držav kandidatk za članstvo, pripravila je tudi prenovljena partnerstva za pristop, v katerih so začrtane prednostne naloge, ob njih pa tudi skupen strateški dokument, ki ga je naslovila "Širitev mora uspeti".
