Minister za zdravje Andrej Bručan je prvič uradno predstavil predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, potem ko je bilo doslej v javnosti že precej govora o različnih variantnih predlogih.
Med predlaganimi spremembami so tako tiste, ki so vezane na nadomestila za čas začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni, kot drugi sklop sprememb, ki predvideva uvedbo izravnalnih shem na področju dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Prav zaradi slednjih oziroma nujnosti čimprejšnje ureditve tega področja je za obravnavo novele predlagan nujni postopek, je povedal Bručan.
Po besedah ministra Bručana spremembe zakona ne prinašajo krčenja pravic, pač pa njihovo prerazporeditev. Tako naj bi zagotovili socialno najbolj ogroženi skupini prebivalcev, teh je približno 100.000, kritje za zdravstvene storitve brez doplačil oziroma v celoti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Adrenalinski športi po izboru Bručana
Po drugi strani pa je z novelo v nekaterih primerih predvideno zmanjšanje višine nadomestil za čas začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni, pri čemer naj bi za prvih 30 delovnih dni veljala rešitev, ki jo predvideva že sedaj veljavna zakonodaja. Nato pa bi od 31 dne zadržanosti z dela veljalo, da bi zavarovanec prejel 50 odstotkov osnove za poškodbe pri adrenalinskih športih.
Nadomestilo zaradi poškodb izven dela in v času bivanja v bolnišnici ali zdravilišču naj bi znašalo 70 odstotkov osnove, nadomestilo zaradi nege družinskega člana in spremstva, ki ga odredi zdravnik, pa 80 odstotkov osnove. 100-odstotno bi bilo nadomestilo za zadržanost z dela zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, za primere presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe ali za izolacijo, ki jo odredi zdravnik.
V nasprotju z enim od predlogov, ki se je pojavljal v javnosti, se ohranja tudi nadomestilo za prvi dan nege ožjega družinskega člana, je povedal minister, ki je pojasnil tudi, da naj bi adrenalinske oz. rizične športe določil minister, predvidoma še v tem letu.
Bolniške nič več v nedogled
Med novostmi je omenil tudi določitev novih osnov za plačevanje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za določene kategorije, pri čemer bi evidence vezali na podatke o dohodnini. Sicer pa naj bi bolniški stalež z vsemi možnostmi podaljšanja trajal največ 21 mesecev, s čimer bi odpravili sedanji sistem, po katerem se lahko bolniške vlečejo "praktično v nedogled" in so z izjemo Švedske najdaljše. Vse te predlagane spremembe so ocenjene na približno 9,7 milijarde tolarjev, kar bi po ministrovih besedah omogočilo vključitev socialnih kategorij zavarovancev v sistem obveznega zavarovanja in širitev nujnih programov za skrajšanje čakalnih dob.
Drugi sklop sprememb predvideva uvedbo izravnalnih shem na področju prostovoljnih dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, saj je to področje nepregledno in nestabilno ter večinoma težko obvladljivo, je povedal Bručan. Predlog novele uvaja zahtevo enakosti višine premije za vse zavarovance iste zavarovalnice v istem trenutku, v dopolnilnem zavarovanju pa se skladno z novo ureditvijo ne bi oblikovale niti matematične rezervacije niti rezervacije za starost, ker te ob izravnalnih shemah niso več potrebne.
Predlagane spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so po ministrovih besedah kratkoročen ukrep za stabilizacijo sistema. Tudi v Sloveniji, tako kot drugod v Evropi, se je namreč zdravstveno varstvo v zadnjih letih znašlo na zgornji meji zmožnosti javnih financ zaradi rastočih izdatkov. Do konca leta 2006 naj bi tako pripravili celovito spremembo zakonodaje na področju zdravstva.