Bručan vs. Keber

Polemike o najbolj perečih težavah našega zdravstva se nadaljujejo. Medtem ko minister za zdravje Andrej Bručan pravi, da so se čakalne dobe skrajšale, njegov predhodnik Dušan Keber trdi nasprotno. Njuni mnenji, ki sta ju predstavila na ločenih novinarskih konferencah, se razhajata tudi pri nakupu operacijskih miz.

Andrej Bručan je poudaril, da so v začetku septembra lani napovedali skrajšanje čakalnih dob ob izpolnjevanju določenih pogojev, na primer 100-odstotne realizacije programa. Odobrenih je bilo 6,4 milijarde tolarjev, ki pa jih je treba porabiti do konca letošnjega in ne do konca lanskega leta, je pojasnil Bručan.

Lani je bilo realiziranega 64 odstotkov programa, kar je minister ocenil kot visok odstotek glede na kratek čas izvajanja (od septembra naprej).

V zvezi z metodologijo izračunavanja čakalnih dob Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na ministrstvu niso trdili, da ni pravilen, ampak da ni dober in da ga je treba spremeniti. Po Bručanovih besedah je bistveno, koliko časa je preteklo od vpisa do izvedbe nekega posega. "Ta čas se je bistveno skrajšal," je poudaril minister.

Prvi podatki o tem, da minister za javnost prireja podatke o čakalnih dobah in da se te pravzaprav niso skrajšale, pač pa za nekatere posege podaljšale, so prišli ravno z zavoda za zdravstveno zavarovanje. Njihovi izračuni, pri katerih niso upoštevali dodatnih operacij opravljenih novembra in decembra lani, kažejo, da se je denimo čakalna doba za slikanje koronarnih arterij povečala za 80 odstotkov.

Glede zmanjšanja števila srčnih operacij za šest odstotkov v primerjavi med letoma 2005 in 2004 je Bručan dejal, da "gre za problem, ki je nastal zaradi izjemno velikega števila čakajočih v prejšnjem obdobju". Tudi tu je omenil metodologijo računanja čakalnih dob in dodal: "V letu 2005 operirani čakajo bistveno manj, kar se kaže v manjši realizirani čakalni dobi v letu 2005 glede na leto 2004."

Minister je še opozoril, da so vsi bolniki obveščeni o možnostih opravljanja operacij v izolski ali mariborski bolnišnici, kjer so čakalne dobe bistveno krajše, a se večina kljub temu odloča za operacijo v Ljubljani.

V zvezi s čakalnimi dobami pri magnetni resonanci pa je Bručan dejal, da je bil program po podatkih izvajalcev lani izveden 90-odstotno. V letošnjem letu bo program realiziran v celoti, minister ni mogel postreči s konkretno številko, koliko bo znašala čakalna dobra do konca leta. Meni pa, da jo bodo uspeli skrajšati vsaj za polovico.

Glede očitkov o nabavi operacijskih miz je Bručan dejal, da je vse potekalo v skladu z zakonodajo oziroma zakonom o javnih naročilih in "v odprtem postopku". Ne gre za vodenje postopka, ki bi ga avtonomno določil naročnik, ponudniki pa ne morejo popravljati napak, ki so jih storili v ponudbah, je dejal Bručan.

Nepravilne ponudbe morajo biti izločene, tako da ni mogoče trditi, da bi bile lahko operacijske mize preplačane za 200 milijonov tolarjev. "Izbrane so bile najcenejše mize, ki so imele veljavno ponudbo," je dejal minister ter dodal, da je šlo za mednarodni razpis in da noben od ponudnikov ni imel pripomb na razpisno dokumentacijo.

Pritiskov na Državno revizijsko komisijo ni bilo, ministrstvo pa je upoštevalo vse zahteve komisije, je zatrdil minister in poudaril, da je zakon o javnih naročilih spisala prejšnja vlada.

V zvezi z zakonom o zdravilih pa je Bručan dejal, da so v postopku sprejemanja zakona upoštevali številne pripombe in da so se zato odločili za večje omejitve glede prodaje zdravil v specializiranih trgovinah. Poudaril je še, da so odstopili od sistema medsebojno primerljivih zdravil. Kljub temu meni, da bo treba na tem področju kasneje najti konsenz, ker bi tako lahko dosegli pocenitev nekaterih zdravil.

Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber pa med drugim opozoril, da Bručan v prvih mesecih letošnjega leta ne daje podatkov, koliko operacij in preiskav, kjer so čakalne dobe najdaljše, je bilo v lanskem letu opravljenih več kot predlani. Minister se izmika z izjavami, da je število čakajočih na večini seznamov krajše.

V LDS od ministrstva zahtevajo, da takoj seznani javnost z metodo, s katero bo spremljalo čakalne dobe in urejalo čakalne sezname. Prav tako so se spraševali, zakaj je bilo lani opravljenih šest odstotkov manj srčnih operacij kot leto poprej.

Glede operacijskih miz smo priča ponovnemu zavlačevanju, je še ocenil Keber, njegov kolega Ljubo Germič pa je obžaloval, da so bila le delno uspešna njihova prizadevanja za zagotavljanje varnosti uporabe zdravil brez recepta, katerih prodaja bo lahko potekala izven lekarn v t.i. specializiranih prodajalnah.