Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preučuje domnevno sporne prodaje deležev Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD) v 83 gospodarskih družbah, je danes zaslišala nekdanja sekretarja Drnovškove in Ropove vlade Mirka Bandlja in Nevenko Črešnar Pergar.
Bandlja so člani komisije spraševali o morebitnih pritiskih glede vračanja denacionaliziranega premoženja v procesu privatizacije podjetij v nekdanji družbeni lasti. Zanimalo jih je tudi, ali so nekateri denacionalizacijski upravičenci zaradi tovrstnih pritiskov prej prišli do svojega premoženja kot drugi.
Bandelj in Črešnar Pergarjeva se tovrstnih pritiskov ne spominjata. Vlada je po Bandljevih besedah sicer prejemala dopise posameznikov, ki so se pritoževali nad počasnostjo denacionalizacije. "Vendar vlada ni imela pristojnosti, da bi procese denacionalizacije pospešila," je povedal Bandelj.
Na vprašanje poslanke Polonce Dobrajc (SDS), ali je tedanja vlada, ki je opravljala vlogo skupščine SOD vedela, da bo Slovenski odškodninski družbi po letu 2016 zmanjkalo denarja za izpolnjevanje obveznosti po zakonu o denacionalizaciji, sta Bandelj in Črešnar Pergarjeva odgovarjala, da se ne moreta spomniti, ali je vlada o tem posebej razpravljala.
Poslanca SNS Srečka Prijatelja so zanimali primeri denacionalizacije, po katerih naj bi bili nekdanji lastniki poplačani še pred denacionalizacijo. Ko je bil sprejet zakon, pa naj bi ti upravičenci vložili nove zahtevke, kar naj bi pomenilo, da jim je bilo premoženje dvakrat vrnjeno. Bandelj in Črešnar Pergarjeva sta menila, da so vsi državni organi "ravnali zakonito in skladu s predpisi".
Denacionalizacijski upravičenci (katoliška cerkev, njene ustanove, posamezni redi) ali njihovi pravni nasledniki so po statističnih podatkih o vrnjenem premoženju Rimskokatoliški cerkvi do 31. oktobra 2005 zahtevali vračilo premoženja v skupni vrednosti 233.222.136 evrov. Do konca oktobra 2005 je bilo odločeno o premoženju v skupni vrednosti 144.169.579 evrov, od tega je bilo ugodno rešenih zahtevkov za 135,1 milijona evrov, so pojasnili na pravosodnem ministrstvu.
Do konca oktobra 2005 je bilo tako odločeno o 61,8 odstotka premoženja glede na vse zahtevano premoženje, skupna vrednost ugodno rešenih zahtevkov pa predstavlja 93,7 odstotka vrednosti vsega odločenega premoženja, kažejo podatki, ki jih je po naročilu ministrstva za pravosodje iz zbirne evidence DE2 zbralo podjetje ISA-IT.
Pred komisijo, ki je začela delovati 16. januarja lani, predseduje pa ji Polonca Dobrajc (SDS), so doslej pričali predsednik uprave KAD Tomaž Toplak, nekdanji predsednik uprave KAD Jože Lenič, direktor SOD Marko Pogačnik, nekdanji direktor SOD Igor Kušar, nekdanji direktor SOD in ATVP Marko Prijatelj, sedanji direktor ATVP Neven Borak, nekdanji direktor ATVP Jovan Lukovac, Kaja Špiler iz nekdanjega vodstva SOD ter nekdanji član nadzornega sveta KAD Alfred Killer.
Na vprašanje preiskovalne komisije so že odgovarjali tudi nekdanja predsednika nadzornega sveta KAD Bojan Maher in Marko Kaluža, zdajšnja predsednica nadzornikov KAD Andrijana Starina Kosem, nekdanji direktor SOD Anton Končnik ter nekdanja predsednika skupščine KAD Janez Kopač in Marko Vresk. Na zadnji seji v začetku lanskega decembra je komisija zaslišala nekdanjega direktorja Kapitalskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja Antona Kožarja, nekdanjega predsednika uprave KAD Boruta Jamnika in predsednika skupščine KAD Gregorja Gomiščka.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.