Če bi se to izkazalo za potrebno, bi moral biti problem že prej odprt. To je v odgovoru na vprašanje, ali bi se po vroči razpravi o Beneševih dekretih lahko zgodilo, da bi bilo v kontekstu vključevanja Slovenije v EU na enak način odprto tudi vprašanje avnojskih sklepov, danes v Strasbourgu menil predsednik odbora za zunanje zadeve v Evropskem parlamentu Elmar Brok. Evropski poslanec iz Nemčije je tudi zagotovil, da do odpiranja vprašanja v resolucijah parlamenta zagotovo ne bo prišlo.
Sicer pa je Brok v pogovoru z novinarji ob robu parlamentarnega zasedanja in razprave o širitvi poudaril potrebo, da se vprašanje Beneševih dekretov dokončno reši. "Parlament je vzel na znanje stališče, da po dostopnih podatkih češka zakonodaja na podlagi dekretov ne vsebuje diskriminatornih določil - če pa bi se ta pojavila, jih mora Češka odpraviti najkasneje do vstopa v EU. Parlament si je sicer pridržal pravico, da bo svoje končno stališče do vprašanja zavzel, ko bo prejel že naročeno pravno analizo o učinkih Beneševih ukrepov, ki naj bi jo prejel septembra," je pojasnil Brok. Ob tem je tudi dodal, da se v temelju vprašanja ne skriva zahteva po odpravi dekretov, temveč v odpravi njihovih morebitnih posledic v današnjem času.
Sicer pa je Brok danes jasno poudaril še, da do zamud v širitvi in do postavljanja novih pogojev državam kandidatkam ne sme priti. Poslanec je sicer glede izgledov za iztek pristopnih pogajanj po zastavljenih časovnih načrtih do konca letošnjega leta optimističen. Večina vprašanj mora biti dogovorjena na vrhu unije oktobra v Bruslju, vključno s številom kandidatk, ki bodo postale nove članice. Na decembrskem vrhu v Koebenhavnu pa bo treba reševati vprašanje kmetijstva, je dejal. Kmetijske reforme ne gre povezovati s pristopnimi pogajanji, je pa dejstvo, da je reforma nujna in da mora biti finančno breme unije enakomerneje razporejeno, je dejal Brok.
