Slovenija

Ugrabitev tudi na slovenskem nebu

Ljubljana, 25. 06. 2009 09.45 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Ste vedeli, da so se tudi pri nas dvakrat ukvarjali z ugrabitvijo letala? Da je v nesreči blizu Brnika umrlo skoraj 100 ljudi? Vas zanima, katere so najhujše letalske nesreče vseh časov? Odgovore dobite tu.

Nesreča Air Francea nad Atlantikom je po številu žrtev 22. najhujša vseh časov in najhujša v zadnjih petih letih.

Nesreča slovenskega letala na Korziki pa je 37. najhujša na svetu in osma najhujša v Evropi.

Ves svet spremlja iskanje pogrešanih potnikov in razbitin letala Air France, ki je izginilo na letu iz Ria de Janiera v Pariz. Mi pa smo poiskali nekaj zanimivih statističnih podatkov o letalskih nesrečah.

Letos se jih je zgodilo trinajst, v njih je umrlo 353 ljudi. Največ žrtev, kar 228, je zahtevala prej omenjena nesreča Air Francea, ki je tudi najbolj tragična doslej z letalom Airbus A330 in druga najhujša nad Atlantikom.

Lani je statistika, v kateri upoštevajo zgolj letala, registrirana za najmanj 13 potnikov, zabeležila 32 nesreč s smrtnimi žrtvami. Usodne so bile za 616 ljudi, 39 jih je umrlo na tleh. Kljub črnim številkam je to bolje od desetletnega povprečja, ki je 865 žrtev na leto.

Slovenska statistika: Dve ugrabitvi, dve nesreči

Sicer pa so od leta 1943 našteli že 14.420 strmoglavljenj in drugih nesreč, bombnih eksplozij, ugrabitev … Nam najbližja se je zgodila 17. oktobra 1951. Jatovo letalo, ki je z Ljubljane poletelo proti Beogradu, sta pilota preusmerila v Zürich, kjer sta zahtevala politično zatočišče zase in za svoji družini. Na letalu je bilo 27 ljudi, vsi so ostali živi in zdravi.

18. aprila naslednje leto pa je šest potnikov ugrabilo prav tako Jatovo letalo na poti iz Beograda v Ljubljano, ki je nato pristalo v Gradcu. Njihovo orožje je bilo nadvse zanimivo: kuhinjski nož, revolver brez nabojev in pištola, ki ni delovala. Za 15 ljudi na letalu se je pustolovščina srečno iztekla.

Najhujša nesreča slovenskega prevoznika se je zgodila 1. decembra 1981, ko je na Korziki strmoglavilo letalo Inex Adrie. Umrlo je vseh 180 ljudi, razbitine pa so z gore pospravili šele 27 let pozneje.

Preiskava je trajala leto in osem mesecev. Pokazala je, da je letalo trčilo v goro San Pietro, ker se je zaradi nesporazuma med posadko in kontrolnim stolpom spustilo pod dovoljeno mejo letenja. Nesreča še danes velja za najhujšo na ozemlju Francije, pa tudi za najhujšo letala DC-9.

Inex Adria – predhodnica Adrie Airways – je 'odgovorna' tudi za najhujšo letalsko nesrečo na Češkem in na Hrvaškem. Prva se je zgodila 30. oktobra 1975. Pilot je med pristajanjem na praškem letališču preveč spustil letalo, ko ga je spet poskusil dvigniti, pa je zadel neko hišo in drevesa. Umrlo je 75 od 120 potnikov in članov posadke. Vsi ljudje v letalu pa so umrli, ko sta nad Vrbovcem trčili letali Inex Adrie in British Airwaysa. Na prvem je bilo 113, na drugem pa 63 žrtev. Datum tragedije: 10. september 1976.

Najhujša nesreča na slovenskih tleh se je zgodila 1. septembra 1966 takoj po polnoči. Letalo Bristol Britannia, ki je priletelo iz Londona, je med pristajanjem na Brniku treščilo med smreke. Od 117 potnikov in članov posadke jih je preživelo le 19.

Najhujše nesreče vseh časov

Podatke smo poiskali na spletni strani Aviation Safety Network, kjer podrobno spremljajo nesreče od leta 1943. Prva, ki so jo zabeležili, pa se je zgodila že 18. julija 1905 v Billancourtu v Franciji. Letalo je vzletalo z reke Sene, pilot, sicer edini na krovu, pa je umrl.

Doslej najhujša nesreča se je zgodila 27. marca 1977 na Tenerifih, ko sta se na vzletni stezi zaletela boeinga 747 družb PanAm in KLM. Umrlo je kar 583 ljudi.

Boeing 747 je bil vpleten tudi v drugo najhujšo nesrečo po številu žrtev; zgodila se je 12. avgusta 1985 na notranjem letu iz Tokia v Osako. Letalu je med dviganjem odpadel del repa, a ga je posadka kljub temu poskušala varno spraviti na tla. Ni ji uspelo. Boeing, posebej predelan, da so lahko nanj spravili čim več potnikov, je zadel gorski greben in zagorel. 520 ljudi je umrlo, preživeli so le štirje. 

100 najhujših letalskih nesreč ali drugih incidentov vseh časov (brez žrtev na tleh)

Sicer je bilo leto 1985 tudi daleč najbolj tragično. V letalskih nesrečah je namreč umrlo kar 1990 ljudi. Leto pred tem je bilo žrtev 665, leto pozneje pa 818. V tem tisočletju so bila najbolj črna leta 2000, 2002 in 2005, vsa z nad tisoč mrtvimi. V teh podatkih žrtve na tleh niso upoštevane.

Če upoštevamo še žrtve na tleh, za najhujšo letalsko tragedijo veljajo teroristični napadi v ZDA 11. septembra 2001. Ko se je v stavbo svetovnega trgovskega centra (WTC) zaletelo prvo letalo, je umrlo 1622 ljudi, pri drugem pa je bilo žrtev 677.

Kje se je zgodilo največ nesreč (podatki od leta 1943)?

DržavaŠtevilo nesrečŠtevilo žrtev na letaluŠtevilo žrtev na tleh Država/območjeŠtevilo nesrečŠtevilo žrtev na letaluŠtevilo žrtev na tleh
 ZDA 638 9918 120  Kitajska 68 1681 47
 Rusija 225 6031 19  Filipini 57 832 7
 Kolumbija  155 2671 30  Italija 56 1179 6
 Brazilija 147 2476 71  Venezuela 54 1056 71
 Kanada 140 1617 2  Bolivija 52 576 88
 Indija 88 2154 25  Peru 50 1296 3
 Indonezija 82 1772 52  Španija 48 2302 1
 Francija 81 2078 15  Atlantski ocean 47 1511 0
 Velika Britanija 78 1199 10  Kongo 46 515 71
 Mehika 73 1136 53  Nemčija 36 785 2

 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (88)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

NoriKonj
26. 06. 2009 17.49
Zatarra, ja, skoraj vsa pretekla znanost se je prej ali slej izkazala za zmotno. Imamo tudi mnoge primere kasnejše zmotne interpretacije starejše znanosti in "strokovnjakov" ki so morali pogoltniti marsikatero grenko kritiko na svoje neumnosti. Poglej samo na brata Wright, sto let pred njima so vsi združno klobasali, da težji od zraka ne morejo leteti, pa so imeli pred nosom celo gosi, ki so tudi takrat preletale tisoče kilometrov med spomladansko in jesensko migracijo. Farbajo nas, Zatarra, delajo se znanstvenike in strokovnjake, da nas farbajo za denar. Poglej Rimljane: niso poznali ne čevljev ne plaščev, le opanke in tuniko, tako je bilo toplo tudi pozimi, pa ni bilo ne avtov, ne industrije, ne WWF, ne Greenpeace, ne Zelenih, ne tisoče mednarodnih seveda ne-profitnih (?) organizacij, da bi jim povedali, da so oni krivi za takšno vreme in za morijo (???) belih medvedov.
Zatarra
26. 06. 2009 15.18
Ni panike. :) V bistvu si s prvim odstavkom izrazil tudi dvom v (celo) znanstvene dokaze. Pa čeprav so se kasneje izkazali le za "dokaze". Mednje spada tudi navajanje odstotkov v nadaljevanju. Kot je nekoč dejal že Einstein (pa ni bil ne prvi in zadnji pri tem) - vse je relativno ... Sam se mu pridružujem pri tem (pa sem tudi inženir, vsaj po uradni izobrazbi) in nadaljujem - ..., morda celo smrt. ;-)
NoriKonj
25. 06. 2009 22.23
Zatarra: jaz sem inženir. Preštudiram, prekontroliram, poiščem podatke in izračunam. Na področju špekulacij, ugibanj in teorij sem prešibak, da bi lahko rekel karkoli. Spomnim se angleških znanstvenikov, ki so Stephensonu v obraz vrgli "dokaze", da vlak nikoli ne bo mogel hitreje kot 30 milj na uro, ker bi pri prekoračitvi te hitrosti vlak ušel iz vagonov in bi se potniki zadušili. Aha, pa še to, da na celem svetu ni dovolj železa, da bi zgradili progo od Londona do Moskve. Mene pa le daje dvom, da so te teorije "obarvane". Avtomobili imajo katalizatorje, pa onesnažujejo le 7,5 % od vseh izpušnih plinov. V Italiji so za 47 % CO2 in NOx odgovorni vulkani. Brez CO2 izumre vsa flora. Brez NOx-ov se zemlja skuha, ker sloj ozona tako zraste, da filtrira vse UV žarke. Nas farbajo z izmišljenimi problemi da kasirajo?
Zatarra
25. 06. 2009 21.49
Seveda, vendar ne pozabi, da (lahko) kemija v določenih (višjih) slojih atmosfere povzroči bistveno bolj (lokalno in globalno) kritične posledice, od vpliva NOx na zmanjševanje količine atmosferskega ozona naprej do vpliva različnih aerosolov na velikih višinah, ki so rezultat že prej omenjene kemije in vseh javnosti znanih in neznanih dodatkov letalskemu gorivu. Omenjene zadeve sicer še niso dovolj podrobno, obsežno in zanesljivo (znanstveno) raziskane. Morda pa obstaja za slednje še kakšen prav poseben razlog (poleg same težavnosti in stroškov takih raziskav)? ...
NoriKonj
25. 06. 2009 21.02
Zatarra: Ne dajej minuse, dokaži nasprotno. Tole je račun za Airbus 330 Domet 10'500 km 1 ura (1'000 km) Rezervarji: 97'170 litrov Potniki: 295 12 članov posadke (v avtu šteje tudi šofer) 97'170 : 307 = 316,51 litra/pax 316,51 : 11'500 km x 100 = 2,75 litra na 100 km, na potnika Pa še: jet motorji imajo večji izkoristek, puščajo manj CO2 po litru goriva, in ne puščajo plinov sredi Ljubljane. Povprečno sta v avtu dva, povprečen skromen avto kuri 7 litrov na 100 km (v mešanem ciklusu) in najbolj onesnaži prav zrak, ki gre naravnost v naša pljuča. Povprečno avto po potniku onesnaži 30 % več kot letalo.
Zatarra
25. 06. 2009 20.36
@ NoriKonj: Žal ne gre le za vprašanje učinkovitosti motorjev in goriva. Je še cel kup drugih parametrov, ki jih je treba upoštevati, od tega naprej, kakšen vpliv ima izgorevanje določene vrste goriva na določeni višini v ozračju.
NoriKonj
25. 06. 2009 20.10
Zatarra: letalo "skuri" 2.4 litra kerozena po potniku na 100 km. Koliko nuca tvoj štirikolesni motorni voziček?
Zatarra
25. 06. 2009 19.34
To bo le majhen prispevek portala 24ur k domači oziroma globalni recesiji (in aviofobiji). :> Kar sicer načeloma podpiram, sploh glede na veliko okoljsko spornost letalskega prometa.
abeceda beda
25. 06. 2009 18.57
@swingerka Se strinjam. S takimi novicam nas pa samo strašijo. TERORISTI!!!!!!!!!!
pokica2010
25. 06. 2009 18.40
pa tisto "letalsko" nesrečo 11.septembra loh kr zbrišete k ni bla NESREČA.
pokica2010
25. 06. 2009 18.38
drgac pa poptevejevci na korziki se NISO pospravl vseh razbitin. ker kao domacini se vedno ne pustijo!
gismo@email.si
25. 06. 2009 18.33
Norikonj: moja primerjava je šla v prid avionom ne avtomobilom.
psibuba
25. 06. 2009 18.11
zanimivo ... glede tega se se nism 0 sprasvov ;)
teka_teka_jezek
25. 06. 2009 18.02
Ježki vemo več o tem! poiščite našo skupino na FACEBOOKU in se nam pridružite!
wish-mistress@hotmail.com
25. 06. 2009 17.45
Zanimiv članek. Dosti teh nesreč je bilo 'predstavljenih' na National Geographicu.
losser
25. 06. 2009 17.38
ekartice.net že že samo z avtom se skoraj vsak dan vsak pelje z letalom pa parkart na leto al pa še to ne. To je potrebno upoštevat.
CatchMe
25. 06. 2009 17.36
zaenkrat najbol varno prevozno sredstvo... če gledamo da je na cestah samo v evropi povprečno na leto 40.000 mrtvih! v ZDA skoraj isto...
Mitja Remec
25. 06. 2009 17.18
tiste nesreče pa niso napisali, ko je ameriška letalonosilka sestrelila iranskega/iraškega Airbusa, ker so mislili, da je sovražno letalo, vsi potniki so umrli...
stanislav3
25. 06. 2009 16.47
ta členek je dober. ne sam pljuvat.
NoriKonj
25. 06. 2009 16.44
Dajmo nekaj pametnejšega od primerjanja letal z avtomobili. Je kdo opazil, da na seznamu prvih 20 področij ni Tihega oceana? Kongo je s tistimi par frčoplani pred Nemčijo z najgostejšim EU prometom. Kolumbija je na 3. mestu, daleč pred Venezuelo, ki ima skoraj enak promet. Vsi letijo več ali manj z enakimi letali le, da sta starost, vzdrževanje in šolanje pilotov na različni ravni.