Brisanje iz evidenc

V državnem zboru so zaključili polemično razpravo o spremembi zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Dokončno naj bi o noveli zakona odločili na prihodnji seji, saj poslanci na pobudo Stanislava Brenčiča (SLS) niso podprli predloga vlade, da se tretja obravnava opravi še na tej seji.

Parlamentarna opozicija je najglasneje nasprotovala členu, po katerem brezposelni ne bodo več nujno vključeni v 'aktivno politiko zaposlovanja'.  To po novem ne bo več njihova temeljna pravica, kar po mnenju opozicije pomeni, da bo v politiko zaposlovanja vključenih le toliko brezposelnih, koliko bo na voljo proračunskih sredstev. Dejstvo sicer je, da je bila zaradi pomanjkanja denarja takšna politika zavoda za zaposlovanje že v preteklih letih, čeprav naj bi država načelno zagotavljala finančna sredstva za aktivno politiko zaposlovanja vseh brezposelnih. "Cilj teh sprememb je predvsem, da postane trg dela bolj prožen in s tem omogočimo več delovnih mest," je ob predstavitvi zakona povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič.

Poslanci LDS se zavzemajo, da bi pri pravici do vključitve v aktivno zaposlovanje v zakon vrnili besedo 'temeljna' (pravica). To dopolnilo podpirajo tudi DS, SNS in DeSUS, pridružila pa sta se jim tudi poslanca SLS Stanislav Brenčič in Franc Kangler. "Ne vem, koga sedaj ta temeljna pravica moti, če smo pristni v namenih, da bomo čim več brezposelnim osebam zmogli najti zaposlitev," je dejal Brenčič. Dopolnila pa ne podpirajo v SDS, saj so prepričani, da je bilo to področje do sedaj "ena največjih ponikalnic proračunskega denarja". Ta denar naj bi se "prelival v žepe posvečenih oseb", je povedal poslanec SDS Jožef Jerovšek. Ob tem je Jerovšek čestital ministru, da je z manjšimi sredstvi dosegel boljše rezultate na področju zmanjševanja brezposelnosti.

Brisanje iz evidenc brezposelnih

Brezposelna oseba naj bi bila po novem izbrisana iz seznama brezposelnih tudi v primeru, če po šestih mesecih ne bo sprejela zaposlitve, ki bo tudi do dve stopnji nižja od stopnje njene izobrazbe. Že po treh mesecih naj bi bila brezposelni oziroma brezposelna izbrisana iz seznama, če bosta odklonila zaposlitev, ki je za eno stopnjo nižja od dosežene.

Predlagane spremembe zakona med drugim določajo pristojnosti zavodov za zaposlovanje, da brezposelnim, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči, posredujejo vsako zaposlitev in primerno delo po podjemni ali avtorski pogodbi oziroma posredujejo začasno ali občasno humanitarno ali drugo podobno delo, ki traja največ 56 ur mesečno. Parlametnarni odbor je z dopolnilom možnosti za opravljanje humanitarnega dela razširil, čemur pa sindikati nasprotujejo zaradi domnevne možnosti zlorab.

Regres tudi za zaposlene pri javnih delih

Pravice zaposlenih in tistih, ki so vključeni v javna dela, se bodo s spremembo zakona nekoliko izenačile. Tako bodo zaposleni prek javnih del po novem upravičeni do regresa za letni dopust, njihove plače pa se bodo določale v deležu od minimalne plače.

Nekaj spobud za delodajalce

Delodajalcem, ki bodo zaposlovali mlajše od 26 let, tiste, ki nadomeščajo zaposlene na porodniškem dopustu, ter starejše od 56 let, so namenjene dodatne spodbude. Za vse te kategorije težje zaposljivih oseb bodo namreč uvedene oprostitve prispevkov za čas zaposlitve.

Veliko sprememb pa prinaša novela zakona tudi študentom. Študentsko delo bo po sprejetem dopolnilu na pristojnem parlamentarnem odboru poslej lahko ponujal tudi zavod za zaposlovanje.

Člani parlamentarnega odbora so prav tako zmanjšali sredstva študentskim servisom in študentskim organizacijam ter jih prenesli v sklad za štipendije. Štipendijskemu skladu študenti sicer ne nasprotujejo, opozarjajo pa, da nova delitev koncesijskih sredstev pomenil ukinitev študentskega organiziranja, zato predlogu ostro nasprotujejo.

Neusklajeno usklajen predlog?

Člani odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide so med socialnimi partnerji že usklajeno besedilo zakona z dopolnili spremenili, kar je med sindikati, študenti in opozicijo sprožilo val ogorčenja.

Minister za delo Drobnič je zatrjeval, da je predlog usklajen med socialnimi partnerji, na drugo obravnavo pa je v parlament prišel neusklajen predlog, kar so poudarjali predvsem v opoziciji in sindikatih. "Takšne trditve so zlonamerne in neresnične," je dejal Drobnič. Neusklajena naj bi tako ostala le še sestava sveta zavoda za zaposlovanje in vprašanje študentskega dela, pri katerem socialni partnerji naj ne bi želeli sodelovati."Z zakonom ne krčimo socialnih pravic, kot so nekateri razširjali neresnice, pač pa jih razširjamo," je še povedal minister za delo.

Drobnič: Zakon sprejema DZ, ne socialni partnerji

Člani poslanskih skupin LDS, SD in SNS so želeli predlog novele vrniti nazaj v usklajevanje med socialne partnerje, kar pa jim ni uspelo. Zato so že napovedali vrsto dopolnil, s katerimi naj bi v zakon vrnili med socialnimi partnerji usklajeno besedilo.

Minister Drobnič je ob tem povedal, da zakonov ne sprejemajo socialni partnerji, ampak državni zbor.

Študenti protestirajo: Za oklepnike je denar, za štipendije pa ne?

V stranki mladih ocenjujejo, da je govorica o štipendijskem skladu pesek v oči javnosti. Štipendijskemu skladu nihče ne oporeka, vendar je treba razmisliti o drugih virih financiranja. V SMS opozarjajo: »Vsak si lahko sam izračuna, kaj bi 63 milijard tolarjev pomenilo za štipendijski sklad.« Kritični so tudi do Drobniča, saj menijo, da zakon o zaposlovanju ne bo prinesel nič novega. Zakon po njihovem mnenju ne bo razrešil anomalij v sistemu zaposlovanja.