Milan Brglez, poslanec poslanske Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu (S&D/SD) ter član Socialnih demokratov in politolog, je 16. decembra glasoval proti resoluciji Evropskega parlamenta o razmerah na ukrajinski meji in ozemljih Ukrajine, ki jih zaseda Rusija. Svojo takratno odločitev je danes pospremil z besedami, da je menil, da je nujno konflikt deeskalirati, resolucija pa je šla v obratno smer, v stopnjevanje napetosti.
EP je zapisal, da resolucija odločno obsoja stalno agresijo in sovražnosti Rusije do Ukrajine, držav vzhodnega partnerstva in EU. "Enoznačno obsoja rusko nezakonito zasedbo in priključitev Krima ter dejansko zasedbo nekaterih delov regij Doneck in Lugansk ter poziva EU, naj okrepi sankcije in zamrzne diplomatske odnose, dokler Rusija ne bo izpolnila svojih mednarodnih obveznosti; podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja, kot je določeno v preambuli pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino." Prav tako odločno obsoja sedanjo rusko politiko blokiranja vseh mirovnih pobud z ukrajinske strani in izraža zaskrbljenost zaradi nenehnega slabšanja mednarodne varnostne situacije in razmer na področju nadzora nad oborožitvijo, poziva pa tudi države članice, naj se pripravijo na dodatne ciljno usmerjene sankcije proti Rusiji.
Resolucija poziva Svet in Komisijo, naj v strateškem kompasu ustrezno ocenita Rusijo kot veliko grožnjo evropski celini, kot je navedeno tudi v poročilu Natove skupine za razmislek in poziva države članice, naj okrepijo vojaško pomoč Ukrajini. "Ostro obsoja nenehne kršitve človekovih pravic na nezakonito zasedenem Krimu in v drugih delih ukrajinskih ozemelj, ki jih je dejansko zasedla Rusija, podpira ukrajinske oblasti pri njihovih prizadevanjih za reformo države v skladu z določbami pridružitvenega sporazuma ter poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja."
Decembra je potem, ko je podal glas proti, zapisal, da EP z omenjeno resolucijo z do sedaj najostrejšim jezikom in mestoma militaristično retoriko na noben način ne prispeva k zmanjševanju napetosti ter ustvarjanju pogojev za iskanje mirne rešitve konflikta, za katero se hkrati še vedno izrecno zavzema.
Nadaljeval je, da medtem ko besedilo vso odgovornost za nastale razmere pripisuje Rusiji in poziva k prenehanju z enostranskimi ukrepi ter krepitvijo vojaške prisotnosti vzdolž meje z Ukrajino, pa odkrito spodbuja k vojaški podpori Ukrajini in dobavi obrambnega orožja ter se pri tem sklicuje na 51. člen Ustanovne listine Združenih narodov (UL ZN) glede pravice do individualne in kolektivne obrambe.
Lani decembra so se razmere že vidno stopnjevale, saj je Rusija na svoji zahodni meji že krepila vojaško prisotnost. Ameriški časnik The Washington Post je takrat pridobil podatke ameriških obveščevalnih služb, ki so opozarjali na možnost množične ruske ofenzive na več frontah v začetku prihodnjega leta. Kremelj je takrat zavrnil vse navedbe.
"Ker pri svojem delu dosledno izhajam iz temeljnih načel mednarodnega prava na čelu z mirnim reševanjem mednarodnih sporov, Ustave Republike Slovenije, ki narekuje zagotavljanje varnosti države, izhajajoč iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja ter evropskih vrednot, take resolucije nisem mogel podpreti."
Brglez se je oglasil tudi danes in pismo naslovil na predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola, v katerem jo je pozval, naj EP zamrzne delovanje delegacije EU-Rusija do prenehanja napada ruske vojske na Ukrajino. Evropska unija je namreč z Rusko federacijo leta 1997 sklenila sporazum o partnerstvu in sodelovanju o vzpostavitvi partnerstva med EU in Rusijo.
V tem sporazumu so se države članice EU in Ruske federacije zavezale, da bo njihovo partnerstvo temeljilo na spoštovanju demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic, kot so določene zlasti v Helsinški sklepni ustanovni listini in Pariški listini za novo Evropo ter da bosta obe strani skrbeli za pospešeno konvergenco stališč v mednarodnih zadevah, ki naj bi pospeševala varnost in stabilnost v Evropi. Ti cilji in temeljne vrednote zavezujejo tudi EP in njegovo delegacijo pri odboru za parlamentarno sodelovanje EU-Rusija.
Že nekaj časa je razvidno, je zapisal Brglez, da Ruska federacija s svojo invazijo na Ukrajino krši omenjeni sporazum in vrednote, ki predstavljajo bistvo delovanja EU. Meni, da bi bilo nadaljnje delovanje parlamentarne delegacije za odnose med EU in RF, kot ga določajo 95. člen omenjenega sporazuma in načela glede delovanja delegacij, kakor jih je sprejela Konferenca predsednikov EP 29. oktobra 2015, napačno sporočilo Ruski federaciji.
"Zato predlagam, da se delovanje delegacije EU-Rusija začasno zamrzne, dokler ruske oblasti in oborožene sile ne prenehajo s sovražnostmi na ozemlju Ukrajine. Menim namreč, da bi bila zamrznitev sodelovanja med EP in RF jasno sporočilo RF, da v Evropski uniji in v Evropskem parlamentu z obrambo vrednot, ki so zapisane v 2. členu ustanovitvene pogodbe in v drugih mednarodnih aktih, mislimo resno."
