Poslanci na tajnem glasovanju niso izglasovali predloga SDS, naj državni zbor Milana Brgleza zaradi izjav o slovenski državi in povojnih pobojih razreši s funkcije. Za razrešitev je glasovalo 15 poslancev, proti pa 57. Da bi bila razrešitev uspešna, bi jo moralo podpreti najmanj 46 poslancev. Brglez tako ostaja predsednik DZ.
Podporo Brglezu so še pred glasovanjem napovedali v vseh treh koalicijskih strankah – SMC, DeSUS in SD – pa tudi v ZaAB. V NSi so napovedali, da glasovnic za glasovanje ne bodo prevzeli, v ZL pa da se bodo njihovi poslanci pri glasovanju odločali po svoji vesti.
Brglez zadovoljen, v SDS so tak rezultat pričakovali
Kot je po razglasitvi izida pojasnil Brglez, je zadovoljen. Meni namreč, da se podpora, ki so mu jo dali že ob izvolitvi na to funkcijo, "nekako ohranja". Ob tem je dodal, da je "skoraj nemogoče pričakovati, da bi pri vsakem vprašanju človek lahko našel tako večino, zato da bi se lahko pogovarjal o denimo ustavni večini". A dokler ga podpira 46 poslancev, tako dolgo bo predsednik DZ, je zagotovil.
Na vprašanje, kako komentira dejstvo, da je poslanska razprava trajala sedem ur, čeprav je bil izid glasovanja pričakovan, pa je Brglez odgovoril, da gre za eno od proceduralnih možnosti, ki jih v SDS imajo. Spomnil je, da v SDS ne morejo sklicati izredne seje DZ, ker za to nimajo dovolj glasov.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je pojasnil, da so pričakovali nasprotovanje koalicijskih poslancev njihovemu predlogu, saj da vedo, da bo koalicija branila svojega predsednika. "Če bi čakali na to, da bo koalicija naš predlog podprla, ne bi nikoli vložili nobenega predloga, ne tega formalnega za razrešitev predsednika DZ ne zakona ne kakršnihkoli dopolnil," je povedal in pristavil, da so bili predlog za Brglezovo razrešitev dolžni vložiti.
Sporne so bile izjave v tedniku Mladina
V SDS so predlog za Brglezovo razrešitev vložili zaradi njegovih izjav v tedniku Mladina. Sporni zanje sta bili med drugim izjavi, da je bila slovenska država korak nazaj v smislu državotvornosti in da je ideja revolucije, kot jo zagovarjajo v Združeni levici, lahko simpatična, a je nerealna.
Sporna zanje je bila tudi izjava o povojnih povojih, ko je Brglez dejal: "Posledica zgolj upoštevanja naravnega prava, če skušate razumeti takratne oblastnike, pa so povojni poboji". Z izjavo o povojnih pobojih je po mnenju SDS Brglez podprl genocid, ki se je na slovenskih tleh zgodil po drugi svetovni vojni, z izjavo o slovenski državi pa naj bi omalovaževal slovensko državo, kar naj bi bilo za predsednika DZ nedopustno.
Brglez: Ne bom se umaknil in ne bom tiho
Brglez se je na drugi strani zagovarjal, da so njegove izjave izvzete iz konteksta ter napovedal, da se zato ne bo umaknil in ne bo tiho. Dejal je, da je izjavo o simpatičnosti a nerealnosti revolucije, ki jo zagovarja Združena levica, mislil predvsem v smislu, da so preskoki, kot so revolucije (vseh vrst), nujni in bi jih potrebovali tudi danes.
Z izjavo o povojnih pobojih, je, kot je dejal, želel opozoriti, do česa lahko pride, če se upošteva samo naravno pravo in se odmisli pozitivna pravila, ki obstajajo v družbi.
Zanikal je tudi, da naj bi svojimi izjavami hvalil nekdanjo SFRJ. Kot je dejal, je imel posebno čast, da je lahko leta 1990 oddal svoj glas na plebiscitu in prvih volitvah. To je bil nek pozitiven občutek, je dejal in dodal, da ni prav, da se mu zdaj skuša pripisovati, da zdaj ta pozitiven občutek zaničuje.
V današnji sedemurni razpravi so sicer poslanci koalicije in ZaAB podarjali, da bi se moral DZ ukvarjati z drugimi temami, ne pa z izjavami, ki so iztrgane iz konteksta. V SDS pa so jim odgovarjali, da krivci za razpravo ne sedijo v SDS, ampak da je zanjo kriv Brglez, ki bi moral paziti, kakšne izjave daje kot predsednik DZ.
KOMENTARJI (1123)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.