Brezposelnih kar 111.000, največ po letu 1993

Razmere na slovenskem trgu dela so se v letošnjem prvem četrtletju močno poslabšale: število aktivnih je prvič od sredine leta 2004 padlo pod milijon, število brezposelnih pa je bilo najvišje po letu 1993. Stopnja anketne brezposelnosti je znašala 11,1 odstotka. 

Število brezposelnih je v letošnjem prvem četrtletju prvič preseglo mejo 100.000, znašalo je namreč 111.000, so sporočili iz državnega statističnega urada. To je za 14,2 odstotka več kot v zadnjem četrtletju lani in daleč največ po letu 1993.

Po anketi o delovni sili, ki temelji na mednarodno usklajenih opredelitvah Mednarodne organizacije dela (ILO) in Eurostata, je bila stopnja brezposelnosti še vedno najvišja med mladimi, torej starimi od 15 do 24 let. V prvem četrtletju je znašala 23,3 odstotka, kar je za 1,5 odstotne točke manj kot v četrtletju prej.

V Sloveniji se je število delovno aktivnih v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani zmanjšalo za 34.000 na 888.000. Nazadnje je bilo tako nizko leta 2003.

Največji padec števila delovno aktivnih je opaziti v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, med katere spadajo podjetniško in poslovno svetovanje, arhitekturno in tehnično projektiranje, znanstvena, raziskovalna in razvojna dejavnost, oglaševanje in raziskovanje trga. Gre torej za dejavnosti, ki za obstoj nekega podjetja niso nujno potrebne ali jih družba v času krize najlažje pogreša, komentirajo na statističnem uradu. Število delovno aktivnih v teh dejavnostih se je v prvem četrtletju znižalo kar za 19,3 odstotka.

Med poklicnimi skupinami se je število delovno aktivnih najopazneje znižalo med prodajalci in poklici za storitve, in sicer za 8000.

Mladi že brez zaposlitev, zdaj na udaru starejši

Gledano z vidika starostnih skupin se je na trgu dela zgodil preobrat: število mlajših delovno aktivnih se skorajda ni spremenilo, kar kaže, da so mladi, ki so v podjetja prišli nazadnje, v veliki meri že izgubili zaposlitve, zdaj pa je začelo število delovno aktivnih upadati še v srednji in starejši generaciji.

Število delovno aktivnih v starostni skupini med 25 in 49 let se je tako v omenjenem obdobju znižalo za 15.000, število delovno aktivnih v starostni skupini 50 ali več let pa celo za 16.000.

V prvem četrtletju se je povečalo tudi število neaktivnih, in sicer za 21.000 na 762.000, to je največ, odkar je slovenski statistični urad v letu 1993 začel izvajati anketo o delovni sili. Med neaktivnimi je bilo največ upokojencev (66,3 odstotka), sledili so dijaki in študenti (20,3 odstotka).