Vlada je sprejela program aktivne politike zaposlovanja za leto 2005, ki se osredotoča predvsem na doseganje ciljev lizbonske strategije in izvedbo Evropske strategije zaposlovanja. Glavni cilji nove politike bodo zato doseganje polne zaposlenosti, boljša kakovost in produktivnost dela, socialna kohezija ter vključenost.
Ukrepi iz programa so v skladu z evropsko metodologijo razvrščeni v osem skupin, med katerimi je najpomembnejša skupina ukrepov za usposabljanje in izobraževanje brezposelnih brez izobrazbe.
Ostali ukrepi so namenjeni informiranju prebivalstva v zvezi z izobraževanjem in zaposlovanjem, svetovanju pri iskanju zaposlitve in motiviranju brezposelnih oseb, vzpodbujanju delodajalcev za zaposlovanje težje zaposljivih oseb, vključevanju invalidov v delovno in širše socialno okolje, ustvarjanju delovnih mest za spodbujanje zaposlovanja brezposelnih, spodbujanju samozaposlovanja in izvajanju Pobude skupnosti EQUAL, ki promovira inovativne programe za socialno vključevanje ranljivih skupin, s čimer jim skuša omogočiti enakopraven vstop na trg dela. Izvajanje naštetih ukrepov bo vlado v letu 2005 predvidoma stalo slabih 21 milijard tolarjev, od česar bo največji delež namenjen usposabljanju in izobraževanju brezposelnih ter spodbujanju za novo zaposlovanje. Ukrepi Skupine EQUAL se bodo financirali iz skladov EU. Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič je kot glavni cilj ukrepov izpostavil uskladitev ponudbe in povpraševanja na trgu dela.
V okviru naštetih ukrepov bo vlada najprej skušala doseči vključevanje mladih v zaposlitev najkasneje pol leta po tem, ko so se prijavili na zavod za zaposlovanje. Poleg tega bodo prednostno skušali zagotoviti še usposabljanje in izobraževanje glede na potrebe trga dela oz. usposabljanje za deficitarne poklice, intenzivnejše zaposlovanje starejših in vključevanje v zaposlitvene programe osebam, ki prejemajo različne oblike socialne pomoči. Pri vsem tem naj bi upoštevali različnost posameznih regij oz. njihovo strukturo zaposlenosti.
V vladi za letos predvidevajo 150 000 vključitev v navedene ukrepe, vendar je Drobnič opozoril, da se bodo posamezni brezposelni lahko vključevali v več programov.
Reorganizacija tudi v policiji
Kadrovske spremembe pa se obetajo tudi policiji, v kateri naj bi bilo po mnenju notranjega ministra Dragutina Mateja, premalo policistov na terenu. V policiji je sicer zaposlenih 9630 oseb, vendar jih na lokalni ravni dela samo 6230 od katerih jih na terenu dela 4038, kar naj bi bila občutno premajhna številka glede na število policistov na regionalni (1665) in državni (1735) ravni. Kadrovski manko najbolj občutijo v Ljubljani in Mariboru, med tem ko je manjših krajih situacija boljša.
Zato se je vlada na podlagi poročila notranjega ministra odločila za reorganizacijo policije na državni, regionalni in lokalni ravni. Policija bo morala izdelati načrt, kako spremeniti število sistematiziranih delovnih mest, s čimer bi naj zagotovili večje število delovnih mest in s tem tudi večje število policistov na lokalni ravni.
Na ministrstvu bodo pripravili ustrezen načrt, s katerim želijo do 1. januarja 2007 zagotoviti nemoteno izvajanje vseh nalog policije, vključno z nadzorom zunanje meje Evropske unije. V ta namen je vlada danes ustanovila tudi medresorsko delovno skupino, ki bo do konca marca pripravila rešitve za izpopolnitev delovnih mest za varovanje zunanje schengenske meje. Skupino vodi državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Vinko Gorenak.
Reorganizacije policije bo dolgotrajna, Mate pa zagotavlja do ob tem zaposleni na vodstvenih položajih ne bodo premeščeni na delovno mesto na ulici. S spremembo sistematizacije bodo nekatera nezasedena delovna mesta v policijskih upravah, bilo naj bi jih okrog 100 takih, ki niso tako varnostno ogrožene, prerazporedili v ljubljansko policijsko upravo. V prihodnosti pa naj bi na novo zaposlovali le policiste, pri čemer bodo »skrajno racionalni glede tega, kako izpopolnjevati delovna mesta na višjih nivojih,« je zagotovil Mate. Reorganizacija naj bi končno popravila nesorazmerja med plačami in zahtevnostjo dela policistov v različnih policijskih upravah.
