Brezplačnega cepljenja proti bolezni modrikastega jezika ne bo

Kot je v imenu predlagateljev seje odbora opozorila poslanka NSi in predsednica parlamentarnega odbora za kmetijstvo Vida Čadonič Špelič, je bilo v primeru pojava bolezni modrikastega jezika v državi v zadnjih tednih zaznati zdrse v obveščanju Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Ker je nacionalni laboratorij bolezen potrdil že 31. januarja, se ji zdi nerazumljivo, da je potrditev bolezni v javnost prišla šele z izvidom evropskega referenčnega laboratorija. "S strani uprave smo žal slišali tudi, da ni velike možnosti, da bi se bolezen širila, predvsem pa skrbi stavek, da bolezen ni smrtna oz. da ne predstavlja velikega tveganja za slovensko kmetijstvo," je opozorila.

Ker je bolezen neozdravljiva in je edini učinkoviti ukrep zoper njo zaščita živali s cepljenjem, se v NSi zavzemajo za to, da bi država kmetom, če bi se ti za to odločili, omogočila brezplačno cepljenje.

Direktorica uprave za varno hrano Vida Znoj je očitke NSi zavrnila. Dejala je, da so javnost seznanili s sumom na bolezen, sklicali so tudi novinarsko konferenco in državno središče za nadzor bolezni, kjer so se deležniki med seboj dogovorili, da bodo vzorec bolezni posredovali tudi evropskemu referenčnemu laboratoriju.

"Glede na to, da imamo trenutno brezvektorsko obdobje (ni prisotnosti krvosenih mušic, op. STA) in da so bili prepovedani premiki živali, je tveganje za kroženje bolezni minimalno oziroma ga praktično ni. V potrditev smo šli tudi za to, ker nismo želeli razglasiti nečesa, kar ni povsem uradno potrjeno," je izpostavila Znoj.

Glede uvedbe cepljenja je povedala, da so prakse po Evropi različne - od obveznega cepljenja s kritjem stroškov nabave cepiva iz proračunov držav do prostovoljnega cepljenja z državnim sofinanciranjem nabave oz. aplikacije cepiv. Kot je spomnila, ima Slovenija izkušnjo zagotavljanja brezplačnega cepljenja v letih 2017-2021, o možnosti njegove ponovne uvedbe pa je dejala, da je treba najprej preveriti interes med rejci živali. To bo predstavljajo podlago za nadaljnje ukrepe glede zagotovitve samih cepiv in državnega sofinanciranja. V zvezi s tem predlogom je uprava seznanila tudi Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS).

"Ne bežimo od odgovornosti, ampak vendarle imamo v Sloveniji drugo javno službo, ki pokriva zdravstveno varstvo živali. In to ni zbornica, da smo zelo jasni. Če bomo lahko pri tem pomagali, bomo z veseljem, ne prevzemamo pa te odgovornosti," je predlog uprave v DZ komentiral predsednik KGZS Jože Podgoršek. Kot je pristavil, je v tem trenutku težko oceniti, kakšen bi bil interes kmetov za cepljenje živali.

Da nabava cepiv ne bo lahka naloga, pa je opozoril direktor podjetja Vetpromet, ki Slovenijo oskrbuje z veterinarskimi zdravili, Jure Pipp. Cepiv za sev 4, ki so ga potrdili pri nas, trenutno namreč ni na voljo. "Za količine, za katere predvidevam, da bi jih rabili v Sloveniji, se lahko pogovarjamo o dobavah za konec leta 2025 oziroma v 2026," je opozoril."Problem je to, kar smo že večkrat izpostavili, da smo dvomilijonski trg in smo za velike multinacionalke nezanimivi," je ugotavljal predsednik Veterinarske zbornice Slovenije Tomo Wankmüller.

Alenka Helbl iz SDS je pozvala k pojasnilom o tem, ali na strani države sploh obstaja pripravljenost za zagotovitev brezplačnega cepljenja živali. "Če bo stroka ugotovila, da s preventivnim cepljenjem dejansko lahko preprečimo večjo gospodarsko škodo, cepljenje podpiramo," je bila v odgovoru jasna državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Eva Knez.

Na neuskaljenost stroke je opozoril tudi poslanec Gibanja Svoboda Robert Janev. "Ko nimam vseh podatkov, zelo težko podpiram kakršenkoli sklep," je dejal. Z njim se je strinjal tudi strankarski kolega Bojan Čebela.

V luči številnih vprašanj je Čadonič Špelič izrazila pričakovanje, da bo v veterinarski stroki nekdo "prevzel odgovornost in končno povedal, kaj je treba narediti ter kdaj in kako bo to narejeno".