Komisija za preprečevanje korupcije ugotavlja, da obstaja utemeljen sum kršitev dolžnega ravnanja in nasprotje interesov v ravnanju glavnega inšpektorja za delo Boruta Brezovarja, izhaja iz dokumenta, ki so ga poslali ministrstvu za delo. V preteklih letih je komisija sicer prejela več prijav o sumu kršitev dolžnega ravnanja inšpekcije za delo.
Zaradi varovanja osebnih podatkov je protikorupcijska komisija v dokumentu, ki ga je pridobila STA, sicer zakrila podatke o prijaviteljih in podjetjih, a so iz vsebine razvidne ugotovljene kršitve.
Komisija v dokumentu ugotavlja, da je glavni inšpektor za delo z zavračanjem zakonskih pristojnosti oblikoval takšno politiko in prakso organa, da je prišlo do kršitev dolžnega ravnanja v postopkih delovne inšpekcije pri zagotavljanju varstva človekovega dostojanstva in drugih temeljnih pravic v delovnem okolju.
Primer javnega uslužbenca
V enem primeru je inšpektorat za delo denimo opustil obravnavo primera, ko je obstajal sum trpinčenja in nezakonite odpovedi delovnega razmerja javnemu uslužbencu. Na inšpekciji za delo so primer namreč želeli prenesti na inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev, čeprav je slednja trditve o nepristojnosti inšpekcije za delo v celoti zavrnila, je razvidno iz dokumenta.
Primer Vegrad
V primeru podjetja Vegrad je delovna inšpekcija po navedbah glavnega inšpektorja izvedla večje število inšpekcijskih nadzorov, pri katerih naj bi ugotovili več kršitev – da delodajalec delavca ni prijavil oziroma zanj ne plačuje prispevkov, da je delodajalec omogočil delo tujcu ali osebi brez državljanstva v nasprotju s predpisi. Komisija za preprečevanje korupcije pa se sprašuje, zakaj delovna inšpekcija ob tako izrazitih in pogostih kršitvah ni ravnala v skladu z 21. členom zakona o inšpekciji in delodajalcu ni prepovedala opravljanja dejavnosti ter podala pristojnemu organu predloga za začetek postopka za njegovo prenehanje, likvidacijo in stečaj.
Komisija resno zaskrbljena
Protikorupcijska komisija izraža resno zaskrbljenost nad stanjem na področju kršitev pravic delavcem, h kateremu je po njenem mnenju "nedvomno prispevala tudi premalo aktivna drža glavnega inšpektorja za delo pri izvrševanju njegovih vodstvenih pristojnosti in odgovornosti".
Primer noseče uslužbenke
V dokumentu protikorupcijske komisije je naveden tudi primer, ko je inšpekcija za delo dala predhodno soglasje delodajalcu za odpoved delovnega razmerja noseči uslužbenki. Uslužbenka je na delovno inšpekcijo naslovila pritožbo, ki jo je glavni inšpektor Brezovar sredi maja 2007 zavrgel, sam pa je v začetku junija tega leta s podjetjem, ki je nosečnico odpustilo, sklenil avtorsko pogodbo za svetovanje s področja varstva pri delu. Medtem je delovno sodišče ugotovilo, da je bila odpoved uslužbenki v času nosečnosti nezakonita.
Brezovar in avtorske pogodbe
Podatki, ki jih je komisija pridobila, sicer kažejo, da ima glavni inšpektor Brezovar vsako leto večje število avtorskih pogodb za podobne storitve, čeprav so predstavniki ministrstva za delo v pogovoru že leta 2009 pojasnili, da zakon o javnih uslužbencih določa, da uradniki na položaju predstojnika organa v sestavi ne smejo opravljati pridobitne dejavnosti in da tudi delovni inšpektor ne more izvajati pridobitne dejavnosti.
Ugotovitve komisije in kaj predlaga
Tako komisija ugotavlja, da obstaja utemeljen sum kršitev dolžnega ravnanja in nasprotje interesov v ravnanju Boruta Brezovarja.
Ministrstvu za delo so zato predlagali, naj njihove pristojne službe opravijo analizo dejanskega stanja, od Brezovarja pa da naj zahtevajo, da razkrije svoje avtorske in podjemne pogodbe za obdobje zadnjih štirih let. Te naj nato primerjajo z aktivnostmi delovne inšpekcije pri pravnih subjektih, s katerimi je Brezovar sklepal omenjene pogodbe.
Prav tako naj ugotovijo odgovornost Brezovarja in proučijo razloge za morebitno razrešitev s položaja.
Minister za delo Ivan Svetlik je pojasnila inšpektorja Brezovarja že prejel, so potrdili na ministrstvu, vendar še ni sprejel odločitve o nadaljnjih ukrepih.
Brezovar bo na očitke odgovoril na sredini novinarski konferenci.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.