Po navedbah Smoleta in Beznika za tednik Mladina je Brezigarjeva v zadevi Depala vas sodelovala na sestankih že pred aretacijo Smolnikarja. Kot pravi Brezigarjeva, pa policija o zapletih, ki so se pojavili, tožilcev sploh ni obveščala.
Za sporni dogodek v Depali vasi je izvedela šele dan po njem. Ponovno pogrevanje zadeve Depala vas koristi predvsem medijem, sporno pa se ji zdi, da se je specialna enota policije, kot je navajal Beznik, že pred Depalo vasjo pripravljala za primer državnega udara mimo državnih institucij. "Danes, namesto da bi nas bilo sram zaradi tega amaterskega prispevka h gradnji pravne države, se nekateri še hvalijo, češ da so brez odredb pristojnih ravnali, da bi preprečili nekaj, kar je bilo samo v njihovih glavah, v resnici pa ni obstajalo," je kritična Brezigarjeva.
Brezigarjeva je kot tedanja okrožna državna tožilka zavrnila ovadbo v zadevi Depala vas proti pripadnikom ministrstva za obrambo (MORS) v zvezi z aretacijo Milana Smolnikarja, ker je zakon o obrambi varnostnim organom ministrstva dajal jasno pristojnost, da ukrepajo, če je šlo za sum kaznivih dejanj proti oboroženim silam. O aretaciji so obvestili tudi policijo, je povedala Brezigarjeva, tako da kršitev v zadevi ni našla in je ovadbo zavrgla. Še pred ovadbo policije pa je MORS podal ovadbo zoper Smolnikarja in pozneje še zoper Draga Kosa; šlo je za sum kaznivega dejanja napeljevanja k izdaji vojaške skrivnosti. Vendar pa so tožilci pri tem naleteli na več problemov, ki jih niso uspeli raziskati, zato je bila Brezigarjeva priseljena ovadbo ovreči. Brezigarjeva je v intervjuju povedala, da je pri preiskovanju ugotovila, da je policija uporabljala metode, ki jim ne bi mogli reči kriminalistične, vse skupaj pa je bolj kazalo na spletke.
Poleg tega so po oceni Brezigarjeve nekateri pozabili, da je prišlo leta 1991 do razmejitev med vejami oblasti, saj si sicer ne more razložiti izjave Beznika, da se je oborožil, kot da bi šlo za izredno stanje, ne da bi poprej za to povprašal parlament. Ker v državi ni bilo izrednega stanja, so bile take dejavnosti nezakonite, je prepričana Brezigarjeva. Zdi se ji problematično, kaj je specialna enota policije, ki jo je takrat vodil Vinko Beznik, počela še pred dogodkom v Depali vasi leta 1994. Zadeva se ji zdi jasno politična, čudno pa se ji zdi, zakaj se vsi ukvarjajo s tem, da je ona bila na sestankih že pred aretacijo v Depali vasi, nihče pa se ne ukvarja z ukrepi, ki so jih mimo državnih institucij izvajali v specialni enoti policije.
Brezigarjeva trdi, da je za dogodek v Depali vasi izvedela dan po dogodku, torej 21. marca 1994 zjutraj. Takrat tudi še ni poznala takratnega obrambnega ministra Janeza Janše. Do sestankov je prišlo po dogodku v Depali vasi. Aprila 1994 so se tožilci, MORS in notranje ministrstvo dogovorili, da bodo tožilci usmerjali predkazenski postopek in da se nič ne sme početi brez sodelovanja tožilstva. Brezigarjeva trdi, da se je obrambno ministrstvo držalo dogovora, notranje pa ne, saj je obravnavalo zadevo, ne da bi bili na tožilstvu o tem seznanjeni.
Brezigarjeva je kritična tudi do medijev, češ da nekritično nasedajo govoricam, izognila pa se je vprašanju, če za zadevo stoji Milan Kučan. Brezigarjeva ne razume, kakšno zvezo bi imela zadeva Depala vas z njo. Afera ima propagandni obseg, ne more pa verjeti, da gre za strah pred njo. "Res poznam tisto vrsto ljudi, ki svoje strahove radi projicirajo v realne in namišljene nasprotnike. A ti posamezniki ne sodijo v resno, demokratično politiko. To so čustveno in intelektualno infantilni ljudje in ni vredno besed, da bi jim človek ugovarjal," pravi Brezigarjeva.
Sicer je Brezigarjeva zadovoljna s slovensko demokracijo, žal pa ji je, da predsedniška kampanja na lanskih volitvah ni trajala dlje, ker bi tako celo zmagala. V politiko je šla zato, da bi dokazala, da je mogoče biti v njej tudi časten, saj na svojo čast nekaj da. Ne ve še, kaj bo počela v prihodnosti, o tožbi zoper Beznika in Smoleta pa se še ni odločila.
