Bi lahko bila zaradi Brezigarjeve ogrožena koalicija?

V Zaresu naj bi zahtevali razrešitev generalne državne tožilke Barbare Brezigar. V Zaresu so potrdili, da je predsednik stranke Gregor Golobič na četrtkovi seji vlade zahteval njen odhod, sicer da bodo v stranki odločali o vztrajanju v koaliciji. O zahtevi predsednika Zaresa in ministra za visoko šolstvo Golobiča danes piše Dnevnik.

O usodi Brezigarjeve naj bi na dopoldanskem sestanku razpravljal tudi kolegij predsednice LDS Katarine Kresal, vendar na stranki vsebine razprave niso želeli komentirati.

Predstavnik SD za strateško komuniciranje Denis Sarkič je na vprašanje, kaj v SD menijo o takih zahtevah, pojasnil, da stranka "sledi temu, kar pravi predsednik vlade", torej bodo počakali, da premier najprej opravi pogovor s pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem in generalno državno tožilko Brezigarjevo.

"Če je res postopala v nasprotju z zakonom in ustavo, je jasno, da svoje funkcije ne more opravljati. Bi pa bilo treba natančno ugotoviti, ali je dejansko prišlo do takšnih kršitev zakona in ustave, kot navaja minister za pravosodje, pa pravi predsednik DeSUS Karl Erjavec. V kolikor to drži, je zahteva za njeno razrešitev utemeljena, saj nihče ne more kršiti ustave in zakonov,'' meni Erjavec.

Po oceni predsednika SLS Radovana Žerjava gre v tem primeru zagotovo za neko vrsto političnega pritiska in tudi za poskus političnega vplivanja. V SLS si želijo, da bi predsednik vlade prisluhnil obema stranema. "Je pa gotovo v interesu javnosti, da se vse afere, ki so se v javnosti pojavile v zadnjem času, čim prej razrešijo," je dejal Žerjav. Ob tem pa še opozarja, da "ni bila najboljša izbira", da ena politična stranka obvladuje tako notranje kot pravosodno ministrstvo.

Poslanec SDS Vinko Gorenak pa je v pisni izjavi ocenil, da minister Zalar skrbi "zlasti za interese kapitalskih lobijev in LDS". "Izjave ministra Golobiča, kjer napoveduje sestanek organov svoje stranke in na katerem bi odločali o vztrajanju v koaliciji, pa ocenjujemo kot dodaten političen pritisk na predsednika vlade Pahorja, da bi podprl zamenjavo Brezigarjeve," je še zapisal Gorenak.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je zaplet med Zalarjem in Barbaro Brezigar ocenil kot Zalarjevo poseganje v tožilstvo po nalogu Kresalove z namenom, da bi "Kresalova preko svoje stranke prišla do nadzora in do upravljanja vseh represivnih in pravosodnih organov".

Kučan zahteva razrešitev Brezigarjeve?

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko v poslanskem vprašanju vlado sprašuje, ali drži, da se je premier Borut Pahor v sredo sestal z bivšim predsednikom republike Milanom Kučanom. Kot navaja Tanko, naj bi Kučan po nekaterih informacijah od Pahorja zahteval razrešitev generalne državne tožilke Barbare Brezigar.

V poslanskem vprašanju Tanko še navaja, da naj bi se Pahor po nekaterih informacijah v tem tednu brez vednosti Brezigarjeve sestal tudi z višjo tožilko Branko Zobec Hrastar, ki je 22. februarja odstopila z mesta vodje specializiranega oddelka tožilstva.

Svetovalka za odnose z javnostmi v kabinetu predsednika vlade Špela Vovk je povedala, da bo odgovor na poslansko vprašanje Tanka podala vlada, na katero je bilo vprašanje tudi naslovljeno, sam premier pa, da Tankovih navedb za zdaj ne bo komentiral.

Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je danes v pisnem odgovoru pojasnil, da je bila tema njegovih pogovorov s premierjem Pahorjem skorajšnja mednarodna konferenca o zahodnem Balkanu. "Govorila sva tudi o možnostih za rešitev makedonsko-grškega spora in odpravi ovir za začetek pogajanj Makedonije z EU. Izmenjala sva tudi poglede na prihodnost Mure in spregovorila o razmerah v Sloveniji, na katere vplivajo tudi problemi v zvezi s tožilsko organizacijo," je zapisal Kučan.

Upravljanje države ni postavljanje zahtev

"Poslanec Tanko gotovo ve, da še kot predsednik republike nisem zahteval, niti mogel zahtevati razrešitve nobenega državnega funkcionarja. Toliko manj počnem to sedaj iz 'ozadja', kot mi hoče pripisati, ker si odgovornosti za upravljanje države nisem in si ne predstavljam kot postavljanje zahtev," odgovarja Kučan.

Poudaril je, da bo odločitev o morebitni razrešitvi Brezigarjeve odločitev vlade. "Verjamem, da bo vlado pri tem še naprej vodilo prizadevanje za zakonitost delovanja državnih organov in za uspešen pregon kriminala, s tem pa tudi odgovornost za povečanje zaupanja v pravno državo," je še dodal nekdanji predsednik.

Brezigarjeva ni zanikala protipravnih dejanj

''Minister za pravosodje nikoli ni trdil, da je generalna državna tožilka od policistov specializiranega oddelka zahtevala, da speljejo postopek zoper generalnega direktorja policije Janka Gorška, zato je ta navedba Barbare Brezigar laž,'' piše Zalar.

Kot sam pojasnjuje, je Zalar Brezigarjevo zaprosil, naj mu pojasni vse relevantne okoliščine v zvezi z zadevo, v kateri je po navedbah tožilke Branke Zobec Hrastar Brezigarjeva nezakonito usmerjala delo policistov. Vendar Brezigarjeva Zalarja ni obvestila o ničemer, trdi minister, tudi o tem ne, da naj dežurni preiskovalni sodnik in dežurni državni tožilec ne bi bila popolno in pravočasno obveščena o dogodku ter da naj ne bi mogla sprejeti odločitve o udeležbi na kraju dogodka. ''Zato je skrajno neprimerno, da generalna državna tožilka v pismu predsedniku vlade ministru za pravosodje očita nekaj, o čemer bi ga bila dolžna sama obvestiti, pa ga kljub njegovemu zaprosilu ni,'' piše.

Zalarja o tem ni obvestil niti predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani niti vodja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, zato minister po lastnih besedah ni imel nobene podlage za ukrepanje. Ker iz pisma generalne državne tožilke izhaja, da naj bi šlo za pomanjkljivosti pri obveščanju pravosodnih organov, je minister danes zahteval ustrezno pojasnilo o tem tudi od začasne predsednice okrožnega sodišča in vodje okrožnega tožilstva.

''Natolcevanje o pojavljanju ministra v mreži, kot jo prikazujejo mediji in ki naj bi bila vpletena v zadevo napada psov na lastnika, je dovolj zgovoren dokaz razmišljanja in delovanja generalne državne tožilke, ki si ne zasluži in ne terja nobenega dodatnega komentarja,'' pravi minister.

''Če generalna državna tožilka meni, da obvezna navodila za uporabo državnotožilskega reda niso v skladu z ustavo ali zakonom, ima vso pravico, da uporabi ustrezna pravna sredstva, ne pa politične diskvalifikacije. Generalna državna tožilka zavaja javnost z navedbo, da izdaji obveznih navodil nasprotuje Služba vlade za zakonodajo, kajti vse pripombe te službe, ki so se nanašale na uskladitev besedila omenjenih navodil z Zakonom o državnem tožilstvu in državnotožilskim redom, so bile upoštevane,'' piše Zalar.

Pismo Brezigarjeve Pahorju Zalarja utrjuje v prepričanju, da so vsi očitki višje državne tožilke Branke Zobec Hrastar glede nedopustnega vmešavanja generalne državne tožilke v postopek odločanja v konkretni zadevi utemeljeni, ''saj generalna državna tožilka nobenega od zatrjevanih protipravnih dejanj ne zanika''.