Brezigarjeva je umaknila tožbo proti državi

Z vrhovnega državnega tožilstva so sporočili, da je generalna državna tožilka Barbara Brezigar tožbo proti državi vložila 31. avgusta, a jo je "iz etičnih razlogov danes umaknila“. Generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič je že v sredo sporočil, da tožbe proti državi ni vložil, prav tako pa je ni vložil predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen.

Tožbo naj bi vložilo 438 sodnikov, tožilcev in pravobranilcev

Kot je znano, je več sodnikov, tožilcev in pravobranilcev zaradi razlike v plači vložilo tožbo zoper državo. Posamezniki zahtevajo povprečno okoli 20.000 evrov odškodnine z zamudnimi obrestmi. Po pisanju Dnevnika naj bi bilo tovrstnih tožb 438, kar bi z obrestmi pomenilo okoli 17,5 milijona evrov v breme državnega proračuna.

Zalar tožbe ne bo vložil

Minister za pravosodje Aleš Zalar je povedal, da je s tožbami seznanjen in da je sam ni vložil. Kot je dejal v sredo, je bil tudi sam sodnik in bi tožbo lahko vložil, vendar tega ne bo storil, ker se mu zdi neprimerno, da bi tožil državo, ki jo predstavlja.

Kot je dejal, nikomur ne odreka pravice do uveljavljanja premoženjskega interesa, hkrati pa je dejal, naj vsak pravosodni funkcionar razmisli o primernosti vložitve take tožbe. Ob tem je javno pozval predsednika vrhovnega sodišča, generalno državno tožilko in generalnega državnega pravobranilca, naj tožbe zoper državo ne vložijo oziroma če so jo že vložili, naj jo umaknejo.

Zaplet s plačami se je začel leta 1993

Zaplet s plačami se je začel leta 1993, ko je parlamentarna komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve sprejela sklep o zmanjšanju osnove za obračun poslanskih plač. Sodniške plače pa so vezane na osnovo za obračun plače poslanca, zaradi česar so takrat sodniki začeli prejemati okoli 20 odstotkov nižje plače. Ker pa mora o sodniških plačah odločati državni zbor in ne le njegovo delovno telo, imajo pravosodni funkcionarji zdaj možnost, da državo tožijo.