Še pred razpravo o in odločanjem o imenovanju Barbare Brezigar za generalno državno tožilko se je Državni zbor soočil z zapletom, saj je poslanska skupina LDS menila, da je nedopustno, da pri tako pomembnem vprašanju ni predstavnikov vlade, ki bi še dodatno utemelji predlog za imenovanje Brezigarjeve. Predlog je predsedujoči seji Sašo Peče (SNS) ugodil in odredil 15-minutni odmor.
Tako koalicija kot tudi opozicija so kandidatki priznavali, da izpolnjuje vse strokovne pogoje za zasedbo tega odgovornega položaja, pri čemer pa je zlasti opozicijska LDS omenila tudi vrsto zadržkov, zaradi katerih kandidatke ne namerava podpreti. Očitali so ji njeno politično angažiranost, kot kandidatke desnice na predsedniških volitvah leta 2002, bila je tudi pravosodna ministrica v vladi Andreja Bajuka, zaradi česar so izrazili bojazen, da tožilstvo ne bo delovalo kot od politike neodvisen in strokoven organ.
Očitke o politizaciji tožilstva je vladna koalicija sicer ostro zavračala: Brezigarjeva ni bila nikoli članica nobene stranke, za razliko od predhodne generalne državne tožilke Zdenke Cerar, ki da je bila izrazita politična figura.
Po odmoru se je seje udeležil pravosodni minister Lovro Šturm, ki je
zavrnil očitke o domnevno sporni politični preteklosti Barbare
Brezigar, posebej zaradi tožilske odločitve v aferi Depala vas. Njeno delovanje kot pravosodne ministrice je bilo zakonsko
dopustno, v zvezi s kritikami na račun njenega vodenja ljubljanskega
okrožnega državnega tožilstva v letu 1995 pa je Šturm dejal, da je
Brezigarjeva kot vršilka dolžnosti to funkcijo opravljala le pol leta. Šturm je zavrnil tudi očitke zaradi njene kandidature za predsednico države: "Ustava je v tem pogledu jasna," pravi Šturm, "saj izrecno pravi le, da tožilci ne smejo biti v vodstvu političnih strank."
Brezigarjeva želi povrniti zaupanje v tožilstvo
"Kadidirala sem z namenom, da bom imenovana za generalno državno tožilko," je v izjavi za 24UR povedala Barbara Brezigar. "To imenovanje sprejemam kot veliko odgovornost. Predvsem bi pa rada povedala, da sem se za to odločila, ker vem, da je na tožilstvu veliko strokovnih, neodvisnih in pokončnih ljudi, s katerimi bomo lahko dosegli, da bo tožilstvo dobilo tisi ugled, ki ga takšna inštitucija v pravni državi mora imeti."
Na vprašanje, kako komentira napovedi, da bo na tožilstvo prinesla 'politični nahrbtnik' in da bo politična tožilka, pa je Brezigarjeva dejala, da je že v preteklosti dokazala, da nobenih strokovnih odločitev ni sprejemala politično. "Pričakujem od tožilcev, da bodo ne glede na svoja politična prepričanja delovali po kriterijih stroke, nikakor pa ne političnih. Zato se tega nahrbtnika ne bojim, moje delovanje je bilo vedno transparentno," je še dodala Brezigarjeva.
Brezigarjeva si je sicer v svojem programu za glavni cilj zadala povrnitev zaupanja v državno tožilstvo, zavzemala pa se bo tudi za takšne spremembe, s katerimi bodo tožilci pridobili ugled in status, ki jim v državi pripada. Po njenem mnenju je nujno drugačno vodenje in drugačna organizacija dela državnih tožilcev. Za slabo stanje v tožilstvu pa po njenem mnenju ni kriva le pomanjkljiva zakonodaja, temveč da na vseh ravneh državnotožilske organizacije dejansko še ni vzpostavljena odgovornost za svoje delo.
Življenjepis Barbare Brezigar
Barbara Brezigar, ki bo
1. decembra dopolnila 52 let, je bila do imenovanja vodje vrhovnega
državnega tožilstva vrhovna tožilka in izvoljena nacionalna
predstavnica v Eurojustu. Glede na njeno imenovanje bo vlada objavila
nov razpis za mesto slovenskega predstavnika v tem prvem stalnem organu
EU za pravosodno sodelovanje, do izvolitve novega predstavnika v tem
organu pa bo Brezigarjeva še naprej opravljala to delo.
Nova
generalna državna tožilka ima bogat življenjepis. Kot je minuli teden na
matični parlamentarni komisiji za volilne zadeve utemeljila vlada,
izpolnjuje formalne pogoje, je kandidatka z bogatimi strokovnimi in
vodstvenimi sposobnostmi ter izkušnjami, pozna delovanje tožilske
organizacije in je h kandidaturi predložila dober program. Med drugim
se je v času od 1996 do junija 1999 kot vodja skupine državnih tožilcev
za posebne zadeve pri vrhovnem državnem tožilstvu, kot je sama
zapisala, ukvarjala s pregonom storilcev zahtevnega in resnega
kriminala, v letu 2000, v času šestmesečne vlade Andreja Bajuka, je
bila pravosodna ministrica, leta 2002 pa je kot neodvisna kandidatka s
podporo sedaj vladnih strank SDS in NSi kandidirala tudi za predsednico
države in se ob zmagovalcu volitev Janezu Drnovšku uvrstila v drugi
krog.
Barbara Brezigar bo kot nova generalna tožilka v Državnem zboru prisegla prihodnji mesec.
