Brezigarjeva diskvalificira sodišče?

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je v četrtek zvečer dejala, da tožilci poznajo spis v primeru Mitje Ribičiča in da so glede na dokazne standarde, ki veljajo v demokratičnem svetu, ocenili, da je dokazov dovolj. Predsednik največje opozicijske stranke LDS Jelko Kacin je glede izjave Brezigarjeve dejal, da je "skrajno neprimerna in ne prispeva k verodostojnosti in samostojnosti slovenskega sodstva". Njeno izjavo ocenjuje kot nedopusten poskus diskvalifikacije sodišča. Pravne države ni mogoče graditi tako, da vrhovna državna tožilka daje politične izjave, meni Kacin in dodaja, da se "v Sloveniji sodi po zakonih in ne po kakih standardih", ter pravi, da take besede ne sodijo v usta vrhovne državne tožilke.

Kacin ob tem dodaja, da javnost še vedno ni slišala "tistega, kar je ključen problem", in sicer za problem pravne kvalifikacije dejanja, saj gre za vojno hudodelstvo z letnico 1951. Prvak LDS je prepričan, da "če bi sodišče lahko sprejelo drugačno odločitev, bi tako odločitev tudi poiskalo in sprejelo".

Kacin meni, da bi bilo treba odločitve sodišča spoštovati ter da jih politiki ne bi smeli komentirati. Tako, kot je to storila Brezigarjeva, pa je odločitvi sodišča dala politično diskvalifikacijo, še ocenjuje Kacin.

Policija odgovarja Stanovniku

Na Generalni policijski upravi pa so se odzvali na izjavo predsednika Zveze združenja borcev NOB Janeza Stanovnika glede odločitve višjega sodišča v primeru Mitja Ribičič.

Stanovnik je namreč v četrtkovi izjavi med drugim poudaril, da naj bi že vodja preiskave povojnih pobojev Pavel Jamnik na posvetu v državnem svetu, preden je vložil ovadbo zoper Ribičiča, "jasno izjavil, da nima pravno relevantnih dokazov".

Na GPU odgovarjajo Stanovniku, da je bil posvet več kot šest mesecev pred podajo kazenske ovadbe, še preden je policija razpolagala z dokaznim gradivom. Predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija je sporočil, da je Jamnik na posvetu v državnem zboru med drugim izjavil, da delo po akciji Sprava "še ni pripeljalo do dokazov za podajo kazenske ovadbe proti storilcem zločina". Posvet je bil več kot šest mesecev pred podajo kazenske ovadbe in takrat policija še ni razpolagala z arhivskim gradivom, ki je služilo v nadaljevanju kot dokaz v kazenski ovadbi, so sporočili z Generalne policijske uprave.

Policija ga je namreč našla v Arhivu RS v prvi polovici leta 2005, kar je tudi evidentirano v njihovih evidencah. To pomeni, da dogodka nista v medsebojni povezavi, je zapisal Menegalija.

Kriminalisti so maja lani nekdanjega visokega funkcionarja komunistične policije OZNA (Oddelek za zaščito naroda) Mitjo Ribičiča ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja genocida, tožilstvo pa je zahtevalo preiskavo zaradi zločina proti človečnosti. Policija je med preiskavo v dokumentaciji nekdanje politične policije SDV/OZNA, ki jo hrani Arhiv RS, odkrila seznam 217 pripornikov, za katere je ukaz o usmrtitvi izdal 'major Mitja'.

Kot je znano, je Višje sodišče v Ljubljani v sredo zavrnilo pritožbo vrhovnega državnega tožilca Andreja Polaka zoper odločitev zunajobravnavnega senata ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo tožilstva za preiskavo v zadevi Mitja Ribičič. S tem je zadeva postala pravnomočna. Višje sodišče je svojo zavrnilno odločitev utemeljilo s tem, da ni utemeljenega suma za preiskavo.

Policija od leta 2002 preiskuje kazniva dejanja v zvezi s povojnimi poboji, pri čemer je v preteklosti izvedla vrsto aktivnosti, kot so zbiranje obvestil in dokumentacije, opravljenih je bilo več ogledov krajev ter posredovanih več kazenskih ovadb in poročil na pristojna državna tožilstva.

Zahtevo za preiskavo zoper Ribičiča zaradi kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo po prvem odstavku 374. člena kazenskega zakonika je Vrhovno državno tožilstvo sicer vložilo 21. aprila letos.