Generalna državna tožilka Barbara Brezigar se bo v odgovoru na vladno zahtevo, naj poda mnenje o izrednem pravosodnem nadzoru na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu, verjetno izrekla proti izvedbi nadzora, poročajo mediji.
Brezigarjeva naj bi izrazila prepričanje, da je izredni pravosodni nadzor, ki ga želi pravosodno ministrstvo opraviti nad poslovanjem Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, le način, na katerega želi ministrstvo priti do spisa v primeru kazenskega pregona finskega novinarja Magnusa Berglunda, piše Dnevnik. Politični pritisk na tožilstvo naj bi po njenem predstavljalo že poslansko vprašanje, ki so ga v zvezi s primerom Berglund postavili v Zares.
Mnenje bo Brezigarjeva zagotovo poslala v predpisanem roku, v njem bo ponovila stališče, da je odločitev ministra o uvedbi nadzora "nedovoljen poseg v konkretno zadevo, saj je zdaj na sodišču, da odloči o uvedbi preiskave v zadevi Berglund", pa poroča Delo.
Kot je pojasnil minister za pravosodje Aleš Zalar, je nadzor uvedel, ker iz odgovorov generalne državne tožilke na poslansko vprašanje glede kazenskega pregona zoper finskega novinarja Berglunda "izhaja domneva možnih hujših nepravilnosti pri opravljanju zadev državnotožilske uprave na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani".
Spomnimo. Tožilstvo je julija letos zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda na preiskovalno sodišče vložilo zahtevo za preiskavo zaradi suma storitve dveh kaznivih dejanj žaljive obdolžitve, storjenih na škodo nekdanjega premierja Janeza Janše. Sledile so polemike, ali je poteza tožilstva upravičena, in zahteva po nadzoru.
KOMENTARJI (72)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.