Uroš Brežan je kot dolgoletni župan občine Tolmin med drugim izpostavil lastnosti, kot so "vztrajnost, hribovska – ali v mojem primeru puntarska – upornost in sodelovanje".
"Sodelovanje s civilno družbo in njeno vključevanje v proces odločanja sta zagotovo temelj za uspešno uresničevanje zastavljenih ciljev v prostoru in okolju," je navedel. Izpostavil je pomen doseganja širokega družbenega konsenza, pa tudi vloge občin na številnih področjih okoljskega in prostorskega resorja. Brežan si bo prizadeval za to, da bodo vsi predpisi temeljili na ustreznih znanstvenih ter strokovnih podlagah. Sodelovati želi z domačimi strokovnjaki, mnogi od teh so zaposleni tudi na ministrstvu za okolje in prostor, je menil.
Na vsebinskih področjih je Brežan med drugim podčrtal pomen varovanja okolja in ohranjanja narave. "Novelirali bomo zakon o ohranjanju narave," je napovedal. Je za vzpostavitev naravovarstvenega informacijskega sistema, sistematično sanacijo degradiranih območij ter za spremembe pri izvajanju nadzora nad škodljivimi izpusti. Izpostavil je primer Salonita Anhovo in dejal, da je "kredibilnost meritev eden glavnih problemov".
Zavzemal se bo za pospešitev krožnega gospodarstva, Slovenija ima po njegovi oceni tudi vse možnosti za "hiter, stroškovno učinkovit in trajnostni zeleni prehod". Bo pa za to morala izkoristiti vse domače vire, znanje in tehnologijo.
Kavcijski sistem za embalažo pijač, samozadosnost pri ravnanju z odpadki
"Za odpadke, ki jih sami proizvajamo, moramo tudi sami poskrbeti," je nadaljeval Brežan. Ob doslednem zasledovanju hierarhije ravnanja z odpadki s preprečevanjem nastajanja, ponovno uporabo in recikliranjem v ospredju, je dodal "možnosti, da se odpadke v omejenem obsegu energijsko predela v skladu z najstrožjimi okoljskimi standardi in s predhodnim sortiranjem". Pri sosežigu je obljubil upoštevanje najvišjih okoljskih standardov.
Na področju ravnanja z odpadki je Brežan napovedal še učinkovito ravnanje z blatom s komunalnih čistilnih naprav, vsaj delno izrabo fosforja, podpira strožje sankcije za povzročitelje okoljskih škod. "Uvedli bomo kavcijski sistem za embalažo pijač in preučili možnost uvedbe kavcijskega sistema tudi za ostale vrste odpadkov," je dejal.
Na področju voda je med drugim izpostavil določitev vodovarstvenih območij, za ureditev tega področja pa so potrebne sistemske spremembe. Koalicija se je zavezala dokončno implementirati pravico do pitne vode, Brežan je izpostavil tudi pomen novega vira pitne vode za Obalo in Kras, pri čemer konkretne rešitve ni navedel.
Pohvalil je delo dosedanje vlade pri načrtu za okrevanje in odpornost in rabi sredstev evropske kohezijske politike. "Na področju voda imamo v načrtu razvojnih programov predvidenih 310 milijonov evrov za investicije v poplavno varnost in izboljšanje vodne infrastrukture," je spomnil. Pravi se mu zdi tudi začrtan partnerski pristop z občinami. Ključen izziv je upravne postopke izvesti do konca leta 2023, investicije pa do konca leta 2025. "To bo težka naloga," je priznal.
Predvidenih je tudi 418 milijonov evrov kohezijskih sredstev za namene, ki jih pokriva ministrstvo za okolje in prostor - tu je vključena pitna voda, poplavna varnost in odvajanje in čiščenje poplavnih voda. "To je eden od izzivov, s katerimi se bomo na ministrstvu za okolje in prostor resno spoprijeli," je dejal.
Največji razvojni izziv podnebne spremembe
Največji razvojni izziv so po besedah Brežana podnebne spremembe. Na tem področju je med drugim napovedal sprejem podnebnega zakona ter kadrovsko in finančno okrepitev institucij, kot je Eko sklad. Obljublja tudi novelacijo programa porabe sredstev sklada za podnebne spremembe ter krepitev možnosti rabe zemljišč za izkoriščanje obnovljivih virov energije.
Prostorska politika mora ponovno postati suverena javna politika, ki daje prednost javnim in skupnim interesom pred zasebnimi in javnimi, je dejal Brežan. Kot prioritetno vidi umeščanje javne infrastrukture in obnovljivih virov energije v prostor.
V gradbeni politiki je kandidat med drugim izpostavil povezovanje inštitucij. "Urejanja prostora - od načrtovanja, graditve in rabe - mora postati bolj razumljivo čim širšemu krogu skupnosti," je prepričan. Zavzel se je tudi za pospeševanje revitalizacije zemljišč in ponovne rabe že pozidanih in degradiranih območij.
Pri stanovanjski politiki je obljubil sprejem in implementacijo strategije prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050. To delo je v veliki meri že končano, nadgraditi pa ga bo treba z akcijskim načrtom. Brežan je izpostavil še celovit strateški načrt za reševanje stanovanjske krize, ki temelji na gradnji in obnovi javnih najemnih stanovanj. "Izdelali bomo celovit načrt za prenovo stanovanjskega fonda, okrepili delovanje Stanovanjskega sklada RS ter podprli druge alternativne modele financiranja, ki bodo osnova za zagotovitev 20.000 javnih najemnih stanovanj do leta 2030," je dejal. Med nalogami je tudi digitalizacija oz. ureditev katastrskih evidenc, kar bi omogočilo tudi pravičen nepremičninski davek.
O Melaminu, najemnih stanovanjih in Muri
V odgovorih na poslanska vprašanja je kandidat med drugim povedal, da ga glede morebitnega onesnaženja po nesreči v kočevskem Melaminu veseli, da so zadnji vzorci negativni. Na vprašanje Predraga Bakovića iz SD, kaj ima v povezavi s to problematiko, če se v nadaljevanju monitoringa izkaže drugače, je odgovoril, da bo agencija za okolje še naprej nadzirala to območje. "Če se bo izkazalo, da bo potrebna sanacija, se bo izdelal sanacijski program," je napovedal.
Na vprašanje Bojana Podkrajška iz SDS, ali je 20.000 stanovanj realna številka, je dejal, da je to cilj iz koalicijske pogodbe, ki ga zagotovo ne bo lahko doseči. "Bomo pa naredili vse, da bomo šli proti njemu," je povedal in dodal, da bo potrebna sprememba zemljiške in prostorske politike, ključen bo vir financiranja. "Zagotoviti sistemski in trajen vir bo najtežji zalogaj," je ocenil in dodal, da pa bi denimo stanovanjske zadruge lahko z razmeroma majhnim javnim vložkom aktivirale zasebni kapital.
Zvone Černač iz SDS je menil, da je realno mogoče računati na le na okoli 10.000 novih najemnih stanovanj do leta 2030: "Kaj več je po moji oceni nerealno, tudi ker ni kadrovskih resursov in gradbene operative, ki bi bila, ob upoštevanju tržne gradnje, to sposobna izvesti." Toliko novih stanovanj bi bilo po njegovi oceni tudi nepotrebnih, če bi bila obdavčitev najemnin pravičnejša ter če bi se prilagodila zakonodaja, tako da najemodajalci denimo ne bi imeli težav z izselitvami najemnikov, ki ne plačujejo najemnin.
Poslanca Janeza Žaklja (NSi) je med drugim zanimalo, kako dolgo bi lahko trajala priprava podlag za uvedbo nepremičninskega davka. Brežan mu je pojasnil, da konkretnega odgovora "v mesecih" še nima, bo pa na tem področju med drugim pomembna digitalizacija.
Glede načrtov za več obnovljivih virov je ministrski kandidat Francu Roscu iz SDS odgovoril, da bodo opravili analizo, zakaj je bilo pri načrtih za vetrno energijo toliko težav z umeščanjem v prostor. "Čim več bomo skušali narediti na sončni energiji, če bo možnost, pa tudi na vetrni," je napovedal.
Podobno je težave pri umeščanju v prostor navedel pri malih hidroelektrarnah. Je pa v odgovoru Danijelu Krivcu (SDS) napovedal prizadevanja za iskanje soglasja s kolegi s področja varstva narave na področju teh energetskih objektov.
Glede Mure je zatrdil, da je ne bodo izrabljali v energetske namene, s težavami glede ravni podtalnice pa še ni dovolj seznanjen, da bi lahko podajal konkretne odgovore. Glede spora države z avstrijsko družbo Verbund zaradi poplavljanja Drave pred devetimi leti in pol pa je dejal, da se bodo skušali dogovoriti. Sistemske rešitve se po njegovem glede poplavne ogroženosti kažejo v načrtu za okrevanje in odpornost.
Černač je sicer opozoril tudi na z referendumsko pobudo začasno zadržani predlog novele zakona o vladi, v skladu s katerim bi se pristojnosti ministrstva za okolje in prostor razdelila na več ministrstev. Pozval je k ponovnemu premisleku, da ne bi prišlo do nesmiselnega drobljenja področij ter s tem zapletanja postopkov in potreb po nenehnem medresorskem usklajevanju.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.