Brez zdravnika več kot 130.000 ljudi, zanje se odpira 94 posebnih ambulant

Več kot 130.000 ljudi brez zdravnika, zmešnjave na čakalnih seznamih in pošiljanje bolnikov s primarnega zdravstva neposredno na prepolne urgence. Na vprašanje, ali bomo v letu 2023 še imeli dostopno javno zdravstvo, je dr. Erik Brecelj odgovoril, da "z veliko truda toliko kot letos, z arogantnim odnosom pa vedno manj". "Preveč je dobro, da bi ga smeli izgubiti," meni prof. dr. Samo Zver. 

"Vse življenje sem delal z akutno bolnimi in zame je urgentna medicina tista prava medicina. Mislim, da zasebno zdravstvo ne bo nikoli iskalo interesa, ker ni finančnih dobičkov. Lahko pa narediš največ dobrega," meni strokovni direktor Pediatrične klinike, UKCL Marko Pokorn.

Stavka predstavnikov bolnikov in zdravnikov je po njihovem kazanje mišic, v obeh primerih nepotrebna. Brecelj tako ne bo stavkal, podobno tudi Zver in Pokorn. "Upam, da ne bo na račun odlašanja pri iskanju dogovora prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja pri komur koli," dodaja. "Mi ne stavkamo, nikoli nismo. Menim, da stavka enostavno ne pritiče medicinskemu delavcu," dodaja Zver. 

Letos naj bi bila spisana tudi nujno potrebna reforma zdravstvenega sistema. "Treba bi bilo izdelati strategijo za naslednjih pet let, ker samo kozmetični popravki ne bodo imeli pravega učinka," meni dr. Vida Drame Orožim. 

"Predvsem pa moramo sesti za skupno mizo vsi, ki delamo v zdravstvu in se pogovoriti, kaj je tisto, kar bo prineslo ljudem kar največ tistih zdravstvenih storitev, ki jih potrebujejo in na drugi strani, da bo zadržalo vse ljudi, ki v zdravstvu delamo v svojih poklicih,"  dodaja predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović.

Politika pa se mora odločiti glede načina financiranja, opozarja Brecelj in dodaja: "V koalicijski pogodbi so radikalno rekli, da so za ukinitev dopolnilnega zavarovanja, zdaj pa bomo pa videli, kaj bo vlada v resnici naredila."

Sicer pa je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v koalicijski pogodbi predvidena šele za prihodnje leto.