Iz vse več kulturnih organizacij sporočajo, da jim na štiriletnem pogramskem razpisu niso odobrili sredstev. Brez sredstev so ostali Zavod Maska, Delak Center, Zavod Emanat, Nomad Dance Academy Slovenija, Gledališče Glej, Mesto Žensk, ena najuspešnejših slovenskih skupin Laibach in tudi Gala Hala z ljubljanske Metelkove. 

Kot so iz Gale Hale zapisali v sporočilu za javnost, je Ministrstvo za kulturo po vseh težavah, ki jih je v prireditvenem sektorju povzročila epidemija, za češnjico na torti zabilo en mega žebljiček v krstico. "Prvič od začetka štiriletnega financiranja so nas ocenili za ne dovolj 'kul', da bi nam dodelili programska sredstva." Zapisali so, da sicer niso presenečeni in da izbor komisije ni obetal nič dobrega za njih. 

Komisijo za področje uprizoritvenih umetnosti na ministrstvu so sestavljali Matjaž Pograjc, Tanja Lužar, Vilma Rupnik, Barbara Drnač in Metka Damjan, za resno glasbo pa dr. Darja Koter, dr. Matjaž Barbo, Tadeja Vulc, Martina Svetin in dr. Karolina Šantl. Kot je poročal Večer, je bilo od 34 prispelih vlog zavrženih devet, sofinanciranih pa bo 12 najvišje ocenjenih programov. 

V Gali Hali sicer napovedujejo, da bodo morali oklestiti svoj program predvsem na področju turnej, rezidenc, promocijskih nastopov bendov in projektov, kot so Mladi Rapetek in Ojačevalnica. Skrbi jih tudi, kako bodo plačevali elektriko, zato v Društvu Kapa upajo na donacije in pomoč zvestega občinstva. 

Ministrstvo rezultatov programskega razpisa za zdaj še ni objavilo, v službi za odnose z javnostmi pa so nam povedali, da pripravljajo pojasnila o tem, zakaj so določene organizacije izpadle. "Na spletni strani bomo potem, ko dobimo poštne povratnice od vseh prijaviteljev, da so prejeli določbe, objavili tudi seznam odobrenih projektov." Po podatkih Večera so takšni poleg Gledališča Glej še Zavod Maska, center Delak, Zavod Emanat, Mesto žensk in Nomad Dance Academy Slovenija.

 Iz Gledališča Glej so ob tem sporočili, da je ogrožen eden redkih uprizoritvenih prostorov za sodobno avtorsko gledališče v Sloveniji, ki je že pet desetletij življenjskega pomena predvsem za mlade ustvarjalke in ustvarjalce. Ob tem so opozorili, da je ogrožena prihodnost treh festivalov, delo več sto umetnikov in strokovnih delavcev. Kot je pojasnila Tjaša Pureber iz Gleja, so bili prek tega mehanizma financirani od začetka obstoja programskega financiranja pred skoraj 20 leti. Odločba jih je zato šokirala.

Zato so se odločili, da bodo na račun drastičnega nižanja stroškov dela in programa poskušali čim bolj celostno izpeljati program za leto 2022. "Pri tem se obračamo na naše občinstvo ter podpornice in podpornike, da nam s pomočjo donatorske kampanje pomagate prebroditi najhujše. Ta hip s pravniki preučujemo tudi možne pravne poti. Uporabili bomo vse možne pravne vzvode. Če nam do konca leta ne uspe zagotoviti stabilnega financiranja, bomo primorani preučiti vse možnosti nadaljnjega (ne)obstoja Gledališča Glej. Upamo in verjamemo, da do najbolj črnega scenarija ne bo prišlo." 

Kandidirali so za 135.000 evrov letno za naslednja štiri leta, kar za Glej predstavlja slabo polovico celotnih sredstev. Po njihovem mnenju je ta znesek za državo izjemno majhen.

Pravne možnosti omenja tudi Zavod Maska, kjer poudarjajo, da Ministrstvo za kulturo razpolaga z rekordnim zneskom za kulturo. "Pri tem je v istem času razpolovilo sredstva za nevladne organizacije, s čimer je ostro zarezalo v slovensko in mednarodno kulturno krajino, saj številni nevladniki s svojimi programi sodijo med najpomembnejše snovalce novih uprizoritvenih tokov in formatov." Tudi Zavod Maska je kandidiral za 135.000 evrov.

"Nameravali smo ohraniti neko avtorsko kontinuiteto, še naprej bi sodelovali z našimi najbolj prepoznavnimi imeni," je povedala direktorica Alja Lobnik. Sredstva na programskem razpisu po njenih besedah predstavljajo glavni vir financiranja, ki nosi njihov program in jim predstavlja varnost za štiri leta. Imajo sicer še druge vire, kljub temu pa so sedaj soočeni z vprašanjem, kako bodo izpeljali načrtovani program.

Da so izpadli iz programskega financiranja, so potrdili tudi v društvu Mesto žensk. Zapisali so, da so brez sredstev ostali že leta 2014. "Takrat smo našle druge vire financiranja, med njimi seveda tudi večletna in enoletna financiranja MzK. Po zaslugi naše iznajdljivosti je Mesto žensk v tem času raslo tako programsko kot kadrovsko, a to, da se delavke v kulturi vedno nekako znajdemo, ne bi smel biti izgovor za rezanje javnih sredstev." Ob tem so dodali, da jih še posebej skrbi, ker so letos zavrnjene tudi številne druge nevladne organizacije. "Skrbi nas, da se sredstva za neodvisno kulturo, ki spada med najživahnejše segmente kulturne produkcije, krčijo – in to v času, ko se celotni proračun za kulturo viša."