Brez sklepa

Komisija DZ za nadzor proračuna in drugih javnih financ je nadaljevala obravnavo revizijskega poročila o pravilnosti in smotrnosti poslovanja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS v letih 2003 in 2004, a je tudi tokrat ni končala. Navzoči na seji so namreč sklenili počakati na porevizijsko poročilo računskega sodišča. Poleg tega so člani komisije obravnavali tudi poročilo o izvrševanju državnega proračuna v prvem polletju, ki ga je vlada pripravila konec julija.

Direktor sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Sergij Daolio je na zagotovil, da so računskemu sodišču v predpisanem 90-dnevnem roku posredovali odzivno poročilo. To vsebuje vseh 12 popravljalnih ukrepov, ki jih je zahtevalo sodišče, med njimi načrt aktivnosti za zagotovitev popolnih in točnih evidenc kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov, dopolnitev akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ter ustrezen sistem notranjega kontroliranja in revidiranja.

Ker člani komisije odzivnega poročila niso videli, so sklenili sejo prekiniti in jo nadaljevati po njegovem prejemu in potem, ko ga bo preučilo tudi računsko sodišče ter izdalo porevizijsko poročilo. Kot je menil Rudi Veršnik (SDS), ni garancije, da bo sodišče odzivno poročilo ocenilo pozitivno, zato razprava danes ne more biti zaključena. "Torej se bomo morali o tem ponovno pogovarjati, zato danes nima smisla sprejemati sklepov," je dejal.

Po zaključeni obravnavi poročila vlade o izvrševanju državnega proračuna v prvih šestih mesecih leta 2006 so člani komisije zavrnili predlagani sklep predsednika komisije Milana M. Cvikla (LDS), da se proračun na nekaterih postavkah ne uresničuje v skladu s sprejetim proračunom, zato naj finančni minister pojasni glavna odstopanja ter predlaga potrebne ukrepe. Namesto tega so na predlog Zvonka Černača (SDS) izrazili pričakovanje, da bo vlada storila vse za realizacijo proračuna za leto 2006 v skladu s sprejetimi okviri.

V državni proračun se je v letošnjem prvem polletju steklo 872 milijard tolarjev prihodkov, odhodki pa so bili izvedeni v višini 904 milijard tolarjev. S tem so bili prihodki doseženi v višini 49,6 odstotka načrtovanih za celo leto, odhodki pa v višini 48,6 odstotka načrtovanih, je uvodoma povedal državni sekretar na finančnem ministrstvu Žiga Lavrič.

Cvikl je ugotovil veliko razlik med načrtovanimi prihodki in odhodki ter realizacijo, v skladu z zakonom o javnih financah bi zato morala vlada poročilu o izvrševanju proračuna v prvi polovici leta priložiti predlog potrebnih ukrepov, česar pa ni storila. Še posebej je opozoril na veliko odstopanje od načrtovanega pri zbranih davkih od dohodkov pravnih oseb ter deloma tudi pri dohodnini. Zaradi tega bo na obeh postavkah ob koncu leta za skupaj 50 do 60 milijard tolarjev več denarja, je opozoril ter predlagal, naj se zmanjša davčno obremenitev gospodarstva na drugih področjih.

Velika neskladja z načrtovanim je pri več ministrstvih ugotovil tudi na strani odhodkov, zaradi česar bi morala poročilo o izvrševanju proračunov po njegovem mnenju obravnavati tudi pristojna delovna telesa DZ. Vendar, kot je zatrdila generalna direktorica direktorata za proračun na finančnem ministrstvu Alenka Bratušek, prihaja do razhajanj predvsem zaradi načrtovanih investicij, katerih plačilo običajno zapade v drugo polovico leta. Glede višjega zneska zbranih davkov pa je pojasnila, da jih je vlada očitno ocenila nekoliko preveč konservativno, kar pa ni slabo, saj bo zato ob koncu leta primanjkljaj nižji od načrtovanega.