Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožbo vrhovnega državnega tožilca Andreja Polaka zoper odločitev zunajobravnavnega senata ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je zavrnil zahtevo tožilstva za preiskavo v zadevi Mitja Ribičič, je potrdil odvetnik Aleksander Čeferin iz odvetniške pisarne, ki zastopa Ribičiča. V uradu vrhovne državne tožilke so sicer pojasnili, da odločitve sodišča še niso prejeli.
Kot je znano, je 6. julija zunajobravnavni senat ljubljanskega okrožnega sodišča zavrnil zahtevo tožilstva za preiskavo v zadevi Mitja Ribičič. 10. julija se je nato Polak na to odločitev pritožil na Višje sodišče, ki pa je zahtevo tožilstva sedaj zavrnilo. S tem je postala zadeva pravnomočna, je še potrdil Čeferin. Za ista kazniva dejanja bi sicer tožilstvo, če bi našlo kakšne nove dokaze, lahko ponovno vložilo tako zahtevo, pojasnjuje Čeferin. Meni pa, da se na tožilstvu za to ne bodo odločili, saj se "ne bodo šli kompromitirati", ker novih dokazov ni, predloženi dokazi pa "sploh niso dokazi".
Dežman: Zadeva še ni končana
Kljub temu da je višje sodišče zavrnilo pritožbo vrhovnega državnega tožilca, zadeva s tem ni končana, je ocenil direktor Muzeja novejše zgodovine Ljubljana Jože Dežman. "Svojci od več kot 200 umorjenih imajo možnost nadaljevati postopek kot subsidiarni tožilci," je pojasnil Dežman.
Direktor omenjenega muzeja ne želi komentirati odločitve sodišče, kljub temu pa meni, da bi moralo sodišče dati vsaj možnost nadaljnje preiskave. "Da so na tej točki zaustavili zadevo, je skrajno nespodobno," je prepričan Dežman.
Naj spomnimo
Senat je zavrnil zahtevo za uvedbo kazenske preiskave zoper nekdanjega pomočnika načelnika komunistične tajne policije OZNA zaradi kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo, ki naj bi ga storil z ukazom o poboju 217 pripornikov po uradnem koncu druge svetovne vojne 9. maja 1945 in v letu 1946.
Kamen spotike naj bi bila vprašanja, na katera naj bi po predlogu tožilstva odgovorili zgodovinarji, kot na primer, ali zapis Ribičičevega imena nujno pomeni, da je pri odločanju o usmrtitvi aretiranih sodeloval tudi obdolženec in kakšna je bila njegova vloga pri tej odločitvi pri vsaki posamezni konkretni osebi. Kot je takrat dejal Ribičičev zagovornik Čeferin je sodni senat zahtevo zavrnil, ker ni podan utemeljen sum, da je obdolženec izvršil očitano mu kaznivo dejanje.
KOMENTARJI (44)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.