Brez pitne vode ni življenja

Letošnje aktivnosti ob svetovnem dnevu voda potekajo pod okriljem Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO). Zato ni presenetljivo, da je osrednja pozornost namenjena povezanosti vode in kulture. Ob priložnosti v UNESCO poudarjajo pomen kulturnih tradicij in vrednot, vtkanih v različne družbene sisteme, pri pravičnejšem upravljanju vodnih virov.

Generalna skupščina ZN, ki je svetovni dan voda razglasila leta 1992, želi z letošnjo temo opozoriti na pomen, ki ga ima voda v različnih svetovnih kulturah in religijah.

Akcija Voda za življenje

ZN so lani zaradi velikega pomena vode za obstoj živih bitij začeli z akcijo Voda za življenje, katere glavni namen je v obdobju 2005-2015 doseči izpolnjevanje mednarodnih ciljev, povezanih z vodo. Med njimi so v skladu z razvojnimi cilji tisočletja do leta 2015 za polovico zmanjšati delež ljudi, ki nimajo dostopa do pitne vode, in ustaviti netrajnostno izkoriščanje vodnih virov.

Milijarda ljudi brez pitne vode

Glede na drugo razvojno poročilo o svetovnih vodah (World Water Development Report), ki ga bodo agencije ZN v sodelovanju z državami članicami ob tej priložnosti predstavile na četrtem svetovnem vodnem forumu v Mehiki, ki se je že začel 16. marca, približno milijarda ljudi še vedno nima dostopa do varne pitne vode, 2,6 milijarde ljudi pa živi v nezadovoljivih sanitarnih razmerah.

Grozi Sloveniji ekološka katastrofa?

Tudi Slovenija se pridružuje aktivnostim, ki potekajo ob svetovnem dnevu voda. Tako se bo minister Janez Podobnik danes v Ljubljani udeležil ustanovitve Ljubljanskega foruma mladih za pitno vodo, okoljsko ministrstvo pa bo skupaj z inštitutom za vode in Društvom vodarjev Slovenije pripravilo posvet na temo vode in kulture.

“Mesta načrtujemo v bližini vode, kopamo se v vodi, igramo se v vodi, delamo z vodo. Naša gospodarstva temeljijo na vodni moči, in izdelki, ki jih kupujemo in prodajamo, so vsi tako ali drugače delno voda. Brez vode, ki nas obkroža – vlažnosti zraka, razburkanosti rečnega toka, dotoka iz kuhinjske pipe – bi bilo naše življenje nemogoče. V zadnjih desetletjih je vedno več tistih, ki v vodi vidijo le potrošno blago. Osemdeset odstotkov našega organizma sestavlja voda, ki pokriva tudi dve tretjini površine Zemlje. Voda je naša kultura, je naše življenje,” so ob svetovnem dnevu voda zapisali na spletni strani okoljskega ministrstva.

Ozaveščanje javnosti je nujno

Človekova dejavnost je že od nekdaj povezana z vodo, ki pa je vse bolj le potrošni izdelek in ne več nekaj, kar bi spoštovali in varovali. Zato je potrebno ozaveščanje javnosti o pomenu vode za življenju in aktivnosti institucij na tem področju, k čemur lahko veliko pripomore odprt dialog med vladno in nevladno sfero, je uvodoma v posvet ob današnjem svetovnem dnevu voda z naslovom Voda in kultura dejal direktor Inštituta za vode RS Mitja Starec.

Obveščanje javnosti o pomenu vode je izjemno pomembno za dvig zavesti javnosti, pomembno pa je tudi sodelovanje in vpliv javnosti pri odločanju na področju okolja. Kot je povedal Andrej Lukšič z ljubljanske fakultete za družbene vede, tako v Evropi kot v Sloveniji v zadnjih letih teče razprava o tem, kako povečati tudi sistemsko možnost za vpliv civilno-družbenih organizacij.

V Sloveniji je razprava o vplivu civilno-družbenih akterjev po Lukšičevih besedah odprta že nekaj let, vlada pa je z nevladnimi organizacijami tudi podpisala dokument, ki civilno-družbenim organizacijam omogoča sodelovanje pri pripravi dokumentov na posameznih področjih.

Rezervni vodni vir izpod Krima?

Podtalnica ljubljanskega polja je ogrožena predvsem zaradi razgradnje produktov fitofarmacevtskih sredstev. Kot je v imenu Liste za čisto pitno vodo dejal Mihael Jarc, podtalnico ogroža tudi sedanji kanalizacijski sistem, ki je v zelo slabem stanju, njegova obnova pa naj bi po sedanjih izračunih v naslednjih 10-tih letih stala več kot 100 milijard tolarjev. Za Ljubljano je zato zelo pomemben rezervni vir pitne vode, ki po študijah hidrogeologov izvira v pogorju Krima, poudarja Jarc.

Kot navaja Jarc, so hidrogeologi v raziskovalni študiji ugotovili, da bi iz pogorja Krima iz predvidenega rova priteklo več kot 2000 litrov čiste vode na sekundo, Ljubljana pa jo povprečno potrebuje 1000 litrov na sekundo. Uporaba tega vira za oskrbovanje s pitno vodo pa bi tudi znatno razbremenilo milijardne zneske, ki bi jih potrebovali za sanacijo kanalizacijskega sistema oz. ohranitev čiste ljubljanske podtalnice.

Oživljanje vodnjakov v Sloveniji

Helios in ministrstvo za okolje in prostor ob svetovnem dnevu voda razpisujeta sredstva v okviru projekta Oživljanje vodnjakov v Sloveniji. Vrednost razpisa znaša štiri milijone tolarjev, nagradni sklad pa milijon tolarjev.

Z oživljanjem vodnjakov v Sloveniji želita podjetje Helios in ministrstvo poudariti pomen čiste pitne vode v urbanih okoljih in osveščati ljudi, predvsem pa mlade v odnosu do čiste pitne vode in naravnega okolja. Prednost na tokratnem razpisu bodo dali prijavam, ki bodo zraven projekta obnove vodnjak vključevale tudi zasnovo vodne učne poti domače osnovne ali srednje šole. Rok za prijave se izteče 20. aprila.