'Za pravo stvar ni napačnega trenutka. Levica bo pri vprašanju Palestine vztrajala naprej'

Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle, je dogajanje na odboru označil za nekorektno. Vabljen je bil kot minister za zunanje zadeve, a mu predsednik odbora Jožef Horvat (NSi) sploh ni dal besede.

Dal jo je predstavniku predlagateljev Mateju T. Vatovcu (Levica), predstavnici zakonodajno-pravne službe DZ Nataši Goršič, predstavniku državnega sveta Bogomirju Vnučcu in zunanjepolitičnemu svetovalcu predsednika republike Ernestu Petriču, nato pa prekinil razpravo in predlagal postopkovni sklep, da ni pravne podlage za odločanje o predlogu, ker bi morala biti v skladu z zakonom o zunanjih zadevah in dosedanjo prakso priznavanja držav predlagateljica vlada.

Ta predlog je na koncu podprlo deset članov odbora, šest pa jih je bilo proti. Za ta sklep so glasovali Horvat (Nsi), Janez Janša, Žan Mahnič in Anže Logar iz SDS, podprli pa so ga tudi poslanci SMC Simon Zajc, Ksenija Korenjak Kramar, Mitja Horvat, Branislav Rajić in Aleksander Kavčič. Proti so ob predlagatelju Vatovcu glasovali še Milan Brglez in Izidor Kamal Shaker iz SMC, Matjaž Nemec iz SD ter Julijana Bizjak Mlakar in Marinka Levičar iz DeSUS.

Pred tem sta svoj glas utemeljila še Janša in Bizjak Mlakarjeva. Janša je predlagani sklep podprl, "da se preneha delati farso iz tega vprašanja". V SDS so tudi načelno proti priznanju Palestine v tem trenutku, ker da Palestina niti nima vseh atributov, ki so potrebni za državo. Poleg tega priznanje Sloveniji ne bi prineslo nobene koristi, le škodo, je menil.

Erjavec se s tovrstnim razpletom ni strinjal. V izjavi novinarjem po seji odbora je poudaril, da vprašanje priznanja Palestine kot samostojne in suverene države v Sloveniji ni samo vsebinska razprava in ne gre zgolj za to, ali so pogoji izpolnjeni.

Spomnil je, da je vlada to vprašanje večkrat obravnavala. Marca, še pred odstopom premierja Mira Cerarja, je predlagal sklepe, da bi Palestino priznali, a je bilo to umaknjeno z dnevnega reda, ker v vladi ni bilo soglasja, je povedal Erjavec.

Argumentacija, da DZ ne more izpeljati postopka priznanja brez predloga vlade, je po njegovem mnenju napačna. Tudi se ne strinja z mnenjem vladne zakonodajne službe, da priznanje države ne sodi med tekoče posle vlade.

Kot je poudaril Erjavec, ne gre za dokončno odločitev vlade, pač pa za to, da vlada podeli možnost parlamentu, da v celoti izpolni svoj mandat. Po Erjavčevem mnenju tako prihaja do omejevanja DZ, saj tovrstna interpretacija pomeni, da če predloga vlade ni, se DZ sploh ne more opredeliti do priznanja Palestine.

Erjavec prepričan, da je stališče vladne zakonodajalne službe nepravilno

Prepričan je, da je stališče vladne zakonodajne službe nepravilno, "ker ne gre za dokončen sklep vlade, pač pa za predlog parlamentu, ki je tisti, ki po naši zakonodaji prizna posamezno državo".

"Kar se je zgodilo, ni v skladu z ustavo, ni v skladu z delitvijo oblasti. Vlada mora dati DZ, ki ima polna pooblastila, možnost, da se opredeli," je poudaril Erjavec, ki se sicer ne želi spuščati v to, kako se bo potem DZ odločil. Spomnil je tudi, da je bilo v koaliciji ves čas soglasje, da bodo v tem mandatu Palestino priznali.

Izrazil je tudi kritike na del poslanske skupine SMC, ki da "ne želijo izpeljati tega postopka". S prstom je pokazal tudi na Cerarja, ker da je s svojim odstopom dodatno zapletel vso zadevo. Po njegovem mnenju je bilo nekorektno, da je Cerar odstopil po seji vlade in partnerjev s tem ni prej seznanil, saj če bi to vedeli še v času seje, bi gotovo podprli tudi to razpravo.

"Na nek način se počutim izigranega, ker je ministrstvo pripravilo predlog. Bil je umaknjen, ker se je po ministrstvih ponovno iskalo mnenje o posledicah priznanja Palestine. Prvič ni bilo posledic, drugič, ko je to mnenje želel kabinet predsednika vlade, so se kar naenkrat pojavile nekatere negativne posledice," je še dejal Erjavec.

Prepričan je, da bi priznanje Palestine pomenilo korak k nadaljevanju bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Prav tako je prepričan, da bi s tem dali Palestini enakopravnejši položaj.

Tako Erjavec pričakuje, da bo v četrtek vlada vendarle obravnavala to vprašanje. "Na vsak način moramo v vladi razčistiti to vprašanje. Ali predlaganje zakonov in drugih aktov v DZ pomeni, da prekoračujemo svoje tekoče posle. Če jih ne, potem bi bilo prav, da vlada predlaga DZ priznanje Palestine in s tem omogoči, da ne bo prišlo do omejevanja izvajanja pristojnosti DZ," je še dejal Erjavec.

Julijana Bizjak Mlakar pa je protestirala predvsem zaradi Horvatovega vodenja seje, ki da je "ugrabil sejo". Opozorila je, da sploh ni dal besede zunanjemu ministru Karlu Erjavcu, edinemu na seji prisotnemu predstavniku vlade, ki sicer opravlja tekoče posle. Omejevanje razprave na odboru je označila za omejevanje demokracije. Kljub temu Horvata ni prepričala, da bi spremenil svojo odločitev glede zaključka razprave in glasovanja o omenjenem postopkovnem sklepu.

Vatovec pričakuje odločanje o Palestini še v tem mandatu DZ

Danes je z nezakonitim predlogom sklepa, ki nima poslovniške podlage in ki za brezpredmetnega označuje tri leta star predlog Levice o priznanju Palestine, šokiral predsednik Odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat. Levica bo ostro protestirala proti nezakonitemu manevru, katerega namen je povsem prozoren: prestaviti odločanje o priznanju Palestine na "primernejši trenutek", ki za nekatere očitno ne bo prišel nikoli, je Levica zapisala v sporočilu za javnost.

Vatovec je dogajanje na seji označil za "eminentno predstavo nenačelnosti in dvoličnosti", ki da jo je vodil predsednik odbora Jožef Horvat. "Vse skupaj se je lahko zgodilo, ker je SMC to predstavo tudi podprla," je razplet seje komentiral Vatovec.

Ocenil je, da je ta sklep "nezakonit sam po sebi". DZ oz. odbor namreč po njegovih besedah ne more sam ugotavljati zakonitosti aktov, ampak da so za to pristojna sodišča.

"Kratko, a jasno sporočilo Levice vsem, ki s figami v žepu čakajo 'pravi čas' za načelno dejanje priznanja Palestine, je naslednje: za pravo stvar ni napačnega trenutka. Levica bo pri tem vprašanju vztrajala naprej,'' je še povedal v sporočilu za javnost. 

Spomnil je, da je Levica vztrajala, da se vsaj glasuje o tem predlogu in da se pokaže, kdo načelno podpira priznanje Palestine in kdo ne. Ključno po njegovem mnenju je, da ima DZ pristojnost, da to priznanje izvede, ne glede na različne interpretacije, predvsem zakonodajno-pravne službe DZ, na stališču katere je tudi temeljil na koncu sprejeti sklep OZP.

Po njegovem mnenju se ta zgodba danes ne bo končala. Pričakuje, da bodo še odločali o Palestini v tem mandatu. Kaj konkretno nameravajo storiti, ni povedal, ker da morajo še preučiti odprte možnosti.

Vztrajal je še, da je že samo stališče, da je sklep o priznanju Palestine nezakonit. Po drugi strani je sporen tudi način, na kakršnega se je seja končala; proces naj bi bil po njegovih besedah zelo neregularen in daleč od postopkov, ki so predvideni v poslovniku.