
V razpravi so sodelovali tako poslanci, predstavniki vlade, civilne družbe in izbrisanih.
Polemika se je razvila predvsem o odškodninah, ponovno pa se je odprlo vprašanje osamosvojitve in vloge nekdanjih oficirjev jugoslovanske armade.
Danes je bilo slišati že znana in večkrat slišana mnenja parlamentarnih strank. Večina udeležencev pa je pogrešala predvsem nova in neodvisna mnenja strokovnjakov, ki pa jih danes ni bilo. Sedemurna polemika o sistemskem zakonu o izbrisanih tako ni prinesla želenih odgovorov na izhodiščnih, kar 14 sklopov vprašanj o osnovnih načelih in ustreznosti zakona kot tudi o načinu uresničitve lanske odločbe ustavnega sodišča.
Kot je ob koncu poudaril predsednik parlamentarnega odbora za notranjo politiko Maksimiljan Lavrinc (LDS), ključne dileme še naprej ostajajo odprte, pred politiko in stroko pa je tako še veliko izzivov. Ob tem je ključne akterje (tako parlamentarne stranke in vlado kot tudi ostalo zainteresirano javnost) pozval, naj do druge obravnave zakona na matičnem odboru predlagajo ustrezna dopolnila. Po terminskem načrtu naj bi drugo obravnavo sistemskega zakona uvrstili že na februarsko redno zasedanje.
Namen javne predstavitve mnenj je bil pridobiti odgovore na še vedno odprta vprašanja o ustreznosti zakona ter navzočih dilemah glede poprave krivic izbrisanim. Parlamentarni odbor za notranjo politiko je javno predstavitev mnenj sklical na zahtevo opozicijske SDS, v kateri so menili, da gre za izredno zahtevno in zapleteno problematiko, resnega soočenja argumentov o posledicah predlaganih zakonskih rešitev, v katerem bi sodelovala tudi širša zainteresirana javnost, pa doslej še ni bilo.

Največja opozicijska stranka je kot možno rešitev problematike predlagala tudi sprejem ustavnega zakona, v katerem bi omejili odškodnine, stalno prebivališče izbrisanim pa bi podeljevali na podlagi selektivnega pristopa; do "poprave krivic" tako ne bi bili upravičeni posamezniki, ki so dejavno sodelovali v agresiji JLA na Slovenijo leta 1991. V zvezi s tem sta tako vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč in predsednik odbora Lavrinc menila, da takšen način reševanja tega vprašanja ne bi bil ustrezen, saj je treba odločbo ustavnega sodišča brezpogojno izpolniti. Razpravljavci so kar nekaj pozornosti namenili tudi aktualnim dilemam o referendumu glede t.i. tehničnega zakona, tudi sicer pa se je razprava večinoma vrtela okrog vprašanja upravičenosti do statusa stalnega prebivališča in zlasti do poplačila odškodnin.
Uvodoma je minister za notranje zadeve Rado Bohinc med drugim dejal, da ne vidi zadržkov, da v sistemski zakon ne bi vključili tudi kriterijev za ugotavljanje škode, ki je bila povzročena izbrisanim.
V okviru javne razgrnitve mnenj, ki jo je odbor sklical na zahtevo opozicijske SDS, je bilo možno slišati že znana in večkrat slišana mnenja parlamentarnih strank o načinih urejanja omenjene problematike.
Opozicijski SDS in NSi še naprej opozarjata na neustreznost podeljevanja statusa "izbrisanim" za nazaj. Odločbo ustavnega sodišča bi morali izvršiti "selektivno"; do dovoljenja in povrnitve statusa za nazaj tako po njihovem mnenju naj ne bi bili upravičeni vsi tisti, ki so denimo sodelovali v agresiji JLA na Slovenijo leta 1991 (torej aktivni pripadniki JLA). Prav tako bi morali z zakonom omejiti ali sploh izključiti vsakršno uveljavljenje odškodnin. Da načela zakona niso ustrezna, pa je menil tudi poslanec SNS Bogdan Barovič, ki je prepričan, da bi morali v zakonu izrecno opredeliti, kdo in kako je upravičen do stalnega bivališča in do odškodnine.

Omejevanja odškodnin se je dotaknil tudi nekdanji ustavni sodnik in pravni zastopnik društva izbrisanih Matevž Krivic, ki je poudaril, da bi bilo resno zanikanje ustavne pravice do odškodnine za nezakonito povzročeno škodo skregano z vsemi načeli poštenja in morale. Če vlada in opozicija resno stojita na stališču, da je upravičenost do odškodnin omejena samo na zadnja tri leta, saj je za kasnejše obdobje že pretekel zastaralni rok, odškodninskih zahtevkov praktično ne bo. Večina izbrisanih si je namreč svoj položaj uredila že pred tremi leti, zato jim odškodnina ne bi pripadala, preostalim pa v zadnjih letih ni mogla nastati kakšna posebno velika škoda. Ob tem pa je dodal, da je poseben zakon o odškodninah za posledice izbrisa nujno potreben, saj bo z njim država, ki je to škodo 12 let nezakonito povzročala, sedaj omogočila tudi njeno zakonito poravnavo. Poudaril je, da v društvu izbrisanih prebivalcev Slovenije ne zahtevajo nič drugega kot 100-odstotno izpolnitev odločb ustavnega sodišča. Poudaril je, da mora biti zakonito stanje za nazaj vzpostavljeno za prav vsakega od 18.305 izbrisanih. Poudaril je, da se tu lahko začne selektivni pristop, ne glede na to, ali je pred izbrisom ali po njem kdo storil celo kaznivo dejanje.
DeSUS: Za individualno izdajanje odločb izbrisanim in proti referendumu

Predstavniki DeSUS so mnenja, da je referendum o izbrisanih, če bo do njega prišlo, nepotreben, saj ne bo rešil ničesar, zmanjšal pa bo ugled Slovenije. Poleg tega so v stranki opozorili, da država doslej ni dovolj obveščala državljanov o strukturi izbrisanih; v stranki so namreč prepričani, da le manjšina od 18.000 ljudi predstavlja problem, večina pa ne. Zato v stranki podpirajo izdajanje individualnih odločb, ne pa enega pravnega akta za vseh 18.000 izbrisanih, po katerem bi vse rešili po "istem kopitu". Vendar so ljudje, zlasti tisti na vasi, že "nahujskani", kar pomeni, da bo v primeru, če bo do referenduma prišlo, ta tudi uspel, pravijo v DeSUS. Sicer pa je predsednik DeSUS Anton Rous dejal, da bodo v stranki spoštovali odločitev ustavnega sodišča, saj če zaupanja ni, potem tudi ni pravne države. Poleg tega stranka poziva, da bi čim prej prišlo do ustanovitve posebne komisije, kot jo določa decembra sprejet zakon o preprečevanju korupcije, ki naj bi postala učinkovita institucija v boju zoper korupcijo.