Dokument namreč dokazuje, da je jamstva za njihove devizne vloge takoj po razpadu nekdanje SFRJ prevzela hrvaška država. Gabrovec je še povedal, da namerava slovenska stran na novo odkrito pravno mnenje v prihodnjih dneh posredovati Banki za mednarodne poravnave (BIS) in Mednarodnemu denarnemu skladu. Odkritje je po njegovem moč uporabiti tudi v morebitni mednarodni arbitraži, ki ji Hrvaška sicer ni naklonjena.
V noči po razglasitvi samostojnosti in dan potem je hrvaški sabor v pravni red nove države vključil na desetine zveznih jugoslovanskih zakonov, med njimi tudi 42 s področja financ. Z ukazom, ki ga je podpisal takratni hrvaški predsednik Franjo Tudjman, je začel veljati tudi Ukaz o razglasitvi zakona o prevzemu zveznih zakonov s področja financ, ki se v Republiki Hrvaški sprejemajo kot republiški zakoni. Prav v njem se po mnenju slovenskih strokovnjakov skriva dokaz, da so hrvaški varčevalci dolgih enajst let svoje zahteve usmerjali na napačen naslov.
V zagrebški podružnici Ljubljanske banke je bilo ob razpadu skupne države za 870 milijonov mark deviznih vlog. Hrvaška je konec leta 1991 varčevalcem s potnim listom omogočila, da so svoje prihranke prenesli na hrvaške komercialne banke, njihove depozite je država prevzela v svoj javni dolg in postopno so le prišli do svojega denarja.
Drugačno usodo je doživelo 140.000 varčevalcev, ki vlog niso prenesli. Nekateri pač niso mogli, ker niso imeli hrvaških potnih listov, nekateri pa so Ljubljanski banki zaupali. In njihovih 310 milijonov mark je še danes zamrznjenih. Tega denarja pa ne zahtevajo od hrvaške države, saj jih je vlada v Zagrebu prepričala, da gre za dolg Slovenije oziroma Nove Ljubljanske banke. Slovenija vztraja, da gre za vprašanje nasledstva, in tudi v dunajskem sporazumu piše, da se bodo naslednice o tem še pogajale.
