'Brez novih delovnih mest bodo mladi odhajali v mesta, Prekmurje pa bo zaostajalo'

Zgodovina slovenskega naroda je žal v veliki meri prežeta s prenekatero težko preizkušnjo, z izgubo narodnostnega ozemlja in drugimi oblikami podrejanja, zato je praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom še toliko bolj svetel trenutek naše zgodovine, je na državni proslavi v Beltincih dejal predsednik DZ Milan Brglez.

Prekmurje je v okviru Ogrske monarhije stoletja dolgo predstavljalo obrobno mejno območje, njegovi prebivalci pa nepomembno manjšino, brez kakršnekoli politične samostojnosti, popolnoma ločeno od ostalih slovenskih pokrajin, je spomnil slavnostni govornik, je dejal Brglez. "Težko je torej verjeti, da so Prekmurci, kljub tej izoliranosti in kontinuirani ločenosti od ostalega narodnega prostora, uspeli ohraniti narodno identiteto ter ostali zvesti slovenstvu," je poudaril.

Po Brglezovih besedah ostaja s tančico nepoznavanja Prekmurje prekrito še danes, a je po njegovem mnenju tudi vir, kjer človek ne najde samo osebnega miru in romantične zasanjanosti, ampak tudi veliko dobrote, znanja, idej in energije. "Je območje, ki je bogato zgodovinsko, etnološko, kulinarično in znanstveno. Je območje, ki ima še veliko možnosti za nadaljnji razvoj. A tu se ne smemo ustaviti zgolj pri besedah, ampak moramo storiti več. Ne samo z odločitvami na papirju, ampak tudi v praksi," je prepričan predsednik DZ.

Le s skupnimi močmi bo Prekmurje napredovalo tudi gospodarsko, je dejal in dodal, da so potenciali za to turizem, promet, geotermalna energija, hrana in samooskrba, ki ji moramo v državi nameniti več pozornosti.

"Le če bomo kot država vedeli in znali izkoristiti vse to, kar nam Prekmurje ponuja, bomo lahko zagotovili ne samo ohranjanje delovnih mest, ampak tudi nova delovna mesta. To je tisto, kar moramo v prihodnjih letih storiti. Brez novih delovnih mest bodo mladi odhajali v mesta, Prekmurje pa bo zaostajalo," je dejal Brglez. Da bi pripomogli k razvoju Prekmurja, se bodo po njegovih besedah trudili tudi v državnem zboru. Spomnil je tudi na protestante, ki so se v Prekmurju ohranili in na protestantsko etiko, ki je prav zdaj zelo pomembna.

"Trdnosti in stabilnosti, ki posledično prinašata tudi uspeh in varnost, je v zadnjih letih odločno premalo. Iskanje krivcev za takšno stanje je vse prej kot produktivno, je namreč le izguba dragocenega časa in energije. Poglobitev v razloge za takšno stanje, njihovo odpravo in prodorno ter inovativno iskanje rešitev ter pogojev za stabilnost in trdnost pa je tisto, kar potrebujemo," je še poudaril slavnostni govornik.

Predstavili so se umetniki iz Prekmurja

V umetniškem delu proslave z naslovom Danes Prekmurje, ki ga je režiral Matjaž Farič, so se predstavili umetniki iz Prekmurja: Vokalna skupina BeleTinke po vodstvom Tjaše Šimonka, Folklorna skupina Kuda Beltinci, pevka Alja Lipar in glasbenik Ivor Knafelj, plesalci plesnega kluba Zeko, igralka Anita Gregorec, plesalec Leon Marič, upokojenska plesna skupina Generacije ter glasbene skupine Govoreči bobni, Kleemar, Hexenbrutal ter Werefox. Besedila je prispeval Dušan Šarotar, videoposnetke pa Matej Kolmanko.

Farič je naslov utemeljil z dejstvom, da se mlajše generacije iz Prekmurja uspešno kosajo s svetom, kljub sodobnemu izrazu pa lahko pri njih zaznamo vplive pokrajine, hkrati pa tudi upor proti pasivnosti, negibnosti in samopomilovanju.

Na proslavi na predvečer državnega praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki ga obeležujemo 17. avgusta, so sodelovali tudi zastavonoše veteranskih in domoljubnih organizacij.