Novega verskega zakona ne bo, bodo pa popravki

Po javni razpravi o izhodiščih za spremembo zakonodaje o verskih skupnosti in verski svobodi je jasno, da sedanjega zakona o verski svobodi ne bodo "pustili čisto pri miru" in da tudi novega zakona ne bo, je dejal direktor urada za verske skupnosti Aleš Gulič. Osnutek spremembe zakona bodo po njegovih napovedih pripravili v mesecu in pol.

Tako se po Guličevih besedah ne bo zgodilo, da bi sedaj veljavni zakon o verski svobodi ostal enak in bi veljala razveljavitev določb zakona glede pogojev za registracijo verske skupnosti ter zaposlovanja duhovnikov v zaporih in bolnišnicah, za katere je ustavno sodišče junija letos ugotovilo, da so v neskladju z ustavo.

Za novi zakon, kot pravi Gulič, sicer še obstaja kakšen odstotek možnosti, a zelo dvomi, da se bo to zgodilo.

Na uradu za verske skupnosti so namreč objavili teze za pripravo zakona o verskih in svetovnonazorskih skupnostih, v katerih med drugim predlagajo tudi spremembo pravnoorganizacijske oblike verskih skupnosti in načina financiranja verske dejavnosti. Mesec javne razprave je bil po Guličevih besedah živahen.

Razprtije predvsem glede financiranja

Današnja razprava na posvetu se je vrtela predvsem okoli vprašanja financiranja. Predstavniki verskih skupnosti imajo različna mnenja glede financiranja verskih dejavnosti na podlagi podatkov o namenitvi dela dohodnine posameznikov.

V Slovenski muslimanski skupnosti se s tem merilom strinjajo, v Budistični kongregaciji Dharmaling pa menijo, da bi morali ukiniti neposredno financiranje verske dejavnosti in državna sredstva razdeljevati na podlagi projektov. Kot je pojasnila Dora Glassford Cimmerman iz Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, se oni financirajo izključno iz prispevkov vernikov. Denar iz državnega proračuna pa bi morali po njenem mnenju v enakem deležu razdeliti vsem verskim skupnostim.

Če ima ena skupnost več posameznikov, ima večjo legitimnost pri razdeljevanju sredstev, v zvezi s tem odgovarja Davor Lekić iz urada. Prav tako je po njegovih besedah nemogoče financirati versko dejavnost prek projektov na podlagi razpisov. Ob tem poudarja, da ne ukinjajo nobene pravice in da ustavno sodišče tudi ni prepovedalo plačevanje verskih uslužbencev za opravljene storitve. Po njegovih besedah bodo v prehodnih določbah zakona tudi uredili, da v prihodnjih nekaj letih nihče ne bo utrpel škode in dobil manj kot dobi danes.

Številne skupnosti posvet bojkotirale

Kot dodaja Gulič, razmišljajo tudi o možnosti, da bi lahko posamezniki ob namenitvi dela dohodnine izrazili tudi samo afiliacijo verski skupnosti, kar ne bi vplivalo na razdelitev sredstev iz dohodnine, vplivalo pa bi na delitev proračunskih sredstev.

Posveta se od večjih verskih skupnosti niso udeležili predstavniki Katoliške, Evangeličanske in Srbske pravoslavne cerkve. Tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić pa je danes spet poudaril, da se z omenjenimi tezami ne strinjajo, zato bodo, kot pravi, počakali na osnutek spremembe zakona. V islamski skupnosti sicer nasprotujejo tudi izenačevanju verskih skupnosti z društvi glede registracije.

Po besedah Gregorja Lesjaka iz urada so se sicer v javni razpravi kar uspešno izognili pretirani politizaciji ali instrumentalizaciji razprave za kar koli drugega. Mnenja in pripombe so se poleg sistema financiranja nanašala tudi na prenovitev registracijskega postopka, ki bi za pogoj postavil tri osebe. Kot pravi Lesjak, so v razpravi tudi ugotovili, da so si verske in svetovno nazorske skupnosti enake v pravici do zaščite svobode vesti in do lastne organizacijske oblike, ter razčistili, da jih ne enačijo z društvi.