'Brez Maistra slovenska severna meja ne bi bila tam, kjer je'

Predsednik republike Borut Pahor bo v počastitev državnega praznika danes v predsedniški palači v Ljubljani še zadnjič pripravil dan odprtih vrat, na katerem bo obiskovalce tudi nagovoril, zatem pa bo v počastitev praznika potekala krajša slovesnost. Pahor je v torek na proslavi pred dnevom Rudolfa Maistra v Žireh dejal, da vojaški in politični dosežki generala Maistra neposredno utemeljujejo samostojno slovensko državo, saj bi lahko Slovenci brez njegovih hrabrih odločitev po prvi svetovni vojni ostali brez Štajerske.

Kot so sporočili iz urada predsednika republike, bo Pahor danes zaradi izjemno velikega zanimanja obiskovalce sprejel v kar štirih skupinah, ob 11. uri pa se mu bo s slavnostnim nagovorom pridružila predsednica Zveze društev general Maister Lučka Lazarev Šerbec. Predsedniško palačo je sicer v času Pahorjevega mandata obiskalo že skoraj 28.000 obiskovalcev, tudi iz tujine.

Kot običajno ob tovrstnih praznikih bo pred predsedniško palačo postrojena častna straža Garde Slovenske vojske, že dan pred praznikom pa je Pahor v torek nagovoril udeležence na slovesnosti v Žireh, ki se je je udeležil tudi podpredsednik DZ Danijel Krivec.

Medtem ko so v Mariboru Maistrov dan počastili že konec prejšnjega tedna, bo osrednja slovesnost na Štajerskem drevi potekala na Ptuju, ki jo pripravljajo člani Društva general Maister Ptuj v sodelovanju z mestno občino in Zvezo društev general Maister. Ob tej priložnosti bodo v Šolskem centru Ptuj odprli razstavo z naslovom Boji za severno slovensko mejo in general Rudolf Maister. Udeležence bo tudi na Ptuju nagovorila Lučka Lazarev Šerbec.

Slovesnosti bodo danes potekale tudi drugod po Sloveniji, med drugim v Kranju in Velenju, pa tudi v Maistrovem rojstnem mestu Kamnik, kjer bo mogoč brezplačen ogled njegove rojstne hiše na Šutni.

Golob: Današnji dan služi kot opomin, da je naša usoda na koncu odvisna od vsakega od nas

Kot je v poslanici zapisal premier Robert Golob, so v zgodovini trenutki, ko tisto, kar je bilo prej nepredstavljivo, nenadoma postane neizbežno. To velja za razpad Avstro-Ogrske ob koncu prve svetovne vojne, ko so na razvalinah nekdanjega habsburškega cesarstva začele nastajati nove države. Njihove meje pa niso bile določene. Treba si jih je bilo šele izboriti, je izpostavil.

"Na srečo je bil v tistih prelomnih dneh v poveljstvu meljske vojašnice zavedni slovenski častnik iz Kamnika," je poudaril Golob. Maister ni le zavrnil poskusa nemškega občinskega sveta, da bi Maribor z okolico priključil Nemški Avstriji, ampak je lastnoročno prevzel nadzor nad mestom in vso Spodnjo Štajersko. Obenem je razglasil mobilizacijo in s tem ustanovil prvo redno slovensko vojsko, je še dodal.

Izpostavil je, da je na svetu veliko vojakov in veliko pesnikov, malo pa je vojakov, ki so tudi pesniki, kot je to bil Maister: "A bil je še toliko več. Tako kot je pod imenom Vojanov umel sukati pero, je znal vihteti tudi meč. Bil je torej ne le človek besed, ampak predvsem mož dejanj. Brez njega naša severna meja ne bi bila tam, kjer je – če sploh," je prepričan Golob.

Dodal je, da so danes časi drugačni. Slovenija je skupaj s sosedi del Evropske unije, kjer je slovenščina eden od uradnih jezikov. Vseeno pa se je na ta dan pomembno spomniti, da je naša usoda na koncu odvisna od vsakega od nas in da so bili med nami posamezniki, ki so jo znali vzeti v svoje roke. "Generala Maistra se zato le spominjajmo. Predvsem pa ga poskušajmo živeti," je še poudaril Golob.