Potreben bo kompromis pri sindikalnih zahtevah po višanju plač, ki v sedanjih razmerah, ko vlada išče vse notranje rezerve pri pripravi rebalansa proračuna, ne bo bistveno dodatno obremenil javnih financ, je po sestanku s predstavniki pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja dejal premier Janez Janša.
Virant: Na nerealne zahteve ne bomo pristajali
Tudi minister za javno upravo Gregor Virant je povedal, da bodo v četrtek "skušali presekati gordijski vozel v dveh ali treh skupinah, kjer se zatika. Na nerealne zahteve pa ne bomo pristajali".
"Danes sva oba s predsednikom vlade povedala, da je vlada pripravljena spremeniti zakon tako, da bi lahko posamezne panoge oz. dejavnosti parcialno vstopale v nov plačni sistem - tam, kjer bi se prej dogovorili o tem, in da ne bi bilo treba čakati na najpočasnejši vagon," je še dodal Virant.
Prepričan je, da bodo tudi sindikati s tem soglašali, "ko se bo nabrala neka kritična masa kolektivnih pogodb, ki bodo blizu zaključku pogajanj".
Vodja sindikalne pogajalske skupine Doro Hvalica je sestanek označil kot stvaren, resen in konstruktiven. "O zadovoljstvu pa ne bi preveč. Seveda sem zadovoljen, da je vlada pokazala pripravljenost poslušati in pojasnjevati. Oborožili so nas tudi z nekaterimi podatki in konkretnimi številkami, o tem, koliko prebijamo makrofinančni okvir s svojimi plačnimi zahtevami. A tem podatkom praviloma po naravi stvari ne verjamemo," je dejal Hvalica.
Premier je na vprašanje, kakšna je možnost kompromisa po današnjem sestanku, ocenil, da "smo vsi skupaj odvisni od realnih razmer in zmogljivosti javnih financ v času, ko delamo vse, da bi zajezili inflacijo".
Ob vprašanju, ali bo nov plačni sistem uveden z majem letos, kot je zapisano v dogovoru med vlado in sindikati, je Janša poudaril, da "bo v vsakem primeru stopila v veljavo klavzula, ki določa izplačilo poračuna. Kar se tiče vlade, bomo naredili vse, da ta rok spoštujemo, ni pa vse odvisno samo od nas," je opozoril premier.
Minister Virant pa je pojasnil, "v vsakem primeru zaposlenim v javnem sektorju pripadajo nove plače, tudi če se bo sistem uveljavil kasneje. Vse je odvisno od tega, kdaj bodo sklenjene kolektivne pogodbe." Hvalica pa je ocenil, da "v celoti in za vse dejavnosti teh realnosti ni veliko".
Za ločeno vključevanje posameznih dejavnosti v sistem pa morata biti po mnenju Hvalice izpolnjena dva pogoja: da je podpisana kolektivna pogodba za javni sektor, ki je za sedaj le parafirana, ter da je to omogočeno tudi v zakonu.
Virant je pojasnil, da so v nekaterih plačnih skupinah že zelo blizu cilju. "Tako so praktično zaključena pogajanja v zdravstveni negi, zelo daleč je že tudi kultura. V nekaterih panogah kaže dobro, ponekod se pa bolj zatika," pravi Virant.
Očitke sindikatov, da vlada zavlačuje, ko cel mesec ni sprejela pogajalskih izhodišč, je Virant zavrnil. "Pogajanja so tekla ves čas. Nova pogajalska izhodišča smo prvič dali na mizo prejšnji teden in razprave nismo zaključili, ker je tema preveč zahtevna."
SVIZ: Vlada izsiljuje z zavlačevanjem
Odgovornost za zamudo in zavlačevanje pogajanj o sklenitvi kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev po mnenju Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) v celoti nosi vlada. Ocenjujejo, da želi vlada z ustvarjanjem časovne stiske sindikate prisiliti k popuščanju.
Med pomanjkljivostmi v SVIZ navajajo nejasen prehod iz starega v novi sistem, nedorečena in restriktivno postavljena horizontalna napredovanja v plačne razrede, ohlapnost pri opredeljevanju delovne uspešnosti za povečan obseg dela in nedorečeno uredbo o metodologiji za obračun plač v novem plačnem sistemu, ki lahko po njihovem opozorilu povzroči številne zaplete ob prehodu na nov plačni sistem.